Ko smo se pogovarjali z Jernejem Adamičem iz Zenodysa, nas je zanimalo predvsem, kaj lahko svetuje tistim, ki so šele na začetku. 

Kako sploh začeti?

V idejo je treba vložiti veliko časa in energije. "Po 17. uri, ko prideš iz službe, delaš na svojem projektu. Nato se lotiš prodaje in morda kaj zaslužiš. Tako prideš do kapitala. Zelo priročne so tudi razne štipendije - ali od države ali od raznih pospeševalnikov. Se pravi, da se je treba znajti, moraš biti iznajdljiv. Vsaka faza pač zahteva določeno stopnjo pripravljenosti in te se je treba zavedati. V smislu: ok, do te faze ne bom imel denarja, ampak od te faze pa bom morda dobil štipendijo. Če je ne bom dobil, bom probal z naslednjim razpisom ali še naslednjim," pravi Adamič in doda, da je treba ves čas razmišljati o tem, kako nekaj prodati in zaslužiti.

"Ko bom nekaj prodal, bom imel vstop v naslednjo stopnjo investicije ali naslednjo stopnjo dostopa do nečesa drugega. Vedno so koraki. Ne moreš jih kar preskakovati. Ne moreš imeti nič ali malo in misliti, da boš dobil začetni kapital. Ker ga ne boš dobil. In če se na tej točki ne naučiš, da moraš znati stopiti nazaj, potem prideš do zida, ki ga ne moreš preskočiti," svetuje.

Kako do "keša"?

Pred leti je še veljalo, da lahko prodaš tudi odlično idejo ali pa da za razvoj ideje prejmeš ogromna zagonska sredstva. Sedaj več ni tako. "Denar je vedno težava. Vsi hočejo čim prej dobiti neka zagonska sredstva, ampak pri tem ne razumejo, da za to moraš biti že kar pozno v produktu. Ali pa moraš biti s produktom že na trgu in da moraš pokazati že neke rezultate," razloži naš sogovornik in doda, da bi nekateri radi prejeli sredstva že kar takoj, ko dobijo neko idejo ali pa na njej šele začne delati. 

Mnenje, da si dobil unikatno idejo, s katero boš "mastno" zaslužil, je zgrešeno, saj je treba razumeti, tako Adamič, da kar koli že počneš obstaja velika verjetnost, da je na trgu že 100 podobnih izdelkov ali startupov, ki se s tem že ukvarjajo. Moraš se prebiti in v tej množici pokazati, da si najboljši. 

Kako torej finančno preživeti to prvo fazo? Sam se moraš znajti, saj je v Evropi tako, da se investicijski kanali aktivirajo kasneje, torej ko imaš produkt in lahko pokažeš neke rezultate. Lahko pa dobiš kakšno pomoč države, kar je možno tudi v Sloveniji ... Na primer z raznimi štipendijami in podobno. 

Kako preživeti zavrnitve?

"Iz vsake zavrnitve se moraš dejansko nekaj naučiti. Mi smo bili zavrnjeni že stokrat v življenju! Ali še večkrat. To je del tega posla in teh zadev seveda ne smeš jemati osebno. Razlogi za zavrnitve so seveda različni ... Ampak iz tega se moraš nekaj naučiti in potem naslednjič obrniti drugače," razkrije Adamič. 

Mreženje, mreženje in še enkrat mreženje 

Ko se začneš mrežiti iz čiste ničle, je to zelo težko. Vsaka pomoč pride prav, vsako poznanstvo ali priporočilo. Adamič to zelo dobro ve, tako da je pripravljen pomagati drugim, ki so na samem začetku. Ljudi lahko v hipu poveže. Na primer z eno elektronsko pošto, ki jo bo poslal na pravi naslov. Si predstavljate, koliko truda, časa in raziskovanja tako prihrani nekemu popolnemu začetniku, ki morda niti ne ve, na koga se mora obrniti in tipa, kje so vstopne točke, da bi lahko spoznal prave ljudi?  

Zenodys ekipa si je mrežo gradila sama, in sicer prek pospeševalnikov. Obiskovali so številne konference, imeli so predstavitve, sedaj pa se pozicionirajo tudi kot strokovnjaki in govorci. Adamič na primer nastopa na konferencah. "In to je že ta naslednja stopnja, ko te jemljejo še malo bolj resno," pravi. Vse to ti vzame veliko časa in energije, saj veliko potuješ in si zelo aktiven, a Adamič mi pove, da mu takšno življenje ustreza in v tem uživa. Pa še za nekatere nastope in svetovanja mu plačujejo, tako da poleg še zasluži. A do te stopnje moraš nekako priti. "To je proces in nekje moraš začeti, z nekim začetnim kapitalom," dodaja. 

Adamič je pripravljen pomagati, a koliko ga sploh kontaktirajo slovenski startupi, ki so še na samem začetku?

Glede na to, da ima Adamič toliko izkušenj, bi bilo za pričakovati, da ga slovenski startupi, ki so še na samem začetku, veliko kontaktirajo in prosijo za nasvete. Tudi za kontakte. Pa je temu tako? "So kontakti, ampak so relativno redki. Mi bi si jih na primer želeli več, saj lahko marsikje pomagamo. Ali z mreženjem, nasveti ...," pove in doda, da so bili oz. so še vedno prisotni po celi zahodni Evropi, na Poljskem, Južni Koreji v jugovzhodni Aziji, tako da imajo ustvarjeno zelo močno mrežo, ki je tudi zelo kvalitetna. 

Startupom, ki so še na začetku, bi lahko Adamič in ekipa Zenodys svetovali, kako oblikovati poslovne načrte, produkt, kako priti do investitorjev in kako jim predstaviti idejo oz. produkt. Adamič je tako pomagal številnim, a Slovencem ne, saj se ne obračajo nanj. "Pa da ne bo pomote - ne računam za te zadeve. To delam čisto iz svoje želje in interesa, da jim pomagam," nam je razložil in dodal, da je čisto enostavno nekega začetnika, ki še nima pravih kontaktov, povezati s pravimi ljudmi.

Boj za talente

Je pa za mlade zanimiva tudi iniciativa, katere del je med drugimi tudi Adamič. NextGrid išče talente in jih že med študijem izobražuje preko različnih projektov. Vsi, ki potrebujejo ali bodo potrebovali talente, kontaktirajo njih in v iniciativi poiščejo pravo osebo, ki ima iskano znanje. 

Od tega imajo koristi vsi, saj je boj za talente ogromen, poudarja Adamič. "Recimo v Varšavi, ki velja za izvoznika IT programerjev, je danes že zelo težko dobiti kakršnega koli IT programerja. Ali ga že takoj, ko pride s fakultete, vzamejo večja podjetja, ali pa se preselijo v zahodno Evropo. Sicer se sedaj veliko Poljakov vrača nazaj, saj je trenutno na Poljskem veliko priložnosti. Ja, vedno manj je teh talentov," potrdi naš sogovornik, ki pravi, da na primer Južna Koreja išče talente v Vietnamu, a tudi v tej državi jih že primanjkuje.