Povprečna starostna pokojnina v Sloveniji predstavlja približno 57 odstotkov povprečne neto plače, kar za posameznika napoveduje precejšnjo vrzel v primerjavi s prihodkom pred upokojitvijo. S pokojnino je resnično težje živeti kot s plačo in marsikateremu upokojencu bi že danes zelo prav prišlo vsaj nekaj dodatnega denarja. Hkrati so že vrsto let vse glasnejša opozorila, da je pokojninski sistem nevzdržen, da v pokojninski blagajni ni dovolj denarja, da pokojnine v prihodnje ne bodo več zadoščale za (dostojno) življenje in da bodo najmlajše generacije morda celo ostale brez njih. Zato poznavalci pozivajo k dodatnemu varčevanju, ki naj se po njihovem nasvetu začne čim prej, da se bo do pokoja nabralo karseda veliko privarčevanega denarja.

Trije pokojninski stebri

Pojdimo po vrsti s poenostavljeno razlago pokojninskega sistema. Varčevanje za finančno varno starost je v Sloveniji razdeljeno na tri pokojninske stebre. Vsi zaposleni v Sloveniji so vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar imenujemo prvi pokojninski steber. Na njegovi podlagi lahko po izpolnitvi zakonsko določenih upokojitvenih pogojev, uveljavijo pravico do starostne pokojnine, ki predstavlja in bo tudi v prihodnosti predstavljala temeljni dohodek v starosti. Tretji pokojninski steber je sestavljen iz varčevanj v različnih zavarovalniških in bančnih produktih. Vanj vstopa varčevalec povsem samostojno, ne glede na stanje zaposlitve, varčevanje in dvig privarčevanega pa sta odvisna od njegove odločitve oziroma ciljev. Za bolj finančno varno starost obstajajo različni načini varčevanja, kot so denimo depozit pri banki, naložbe v vrednostne papirje in v investicijske sklade, naložbene nepremičnine in drugo.

Po mnenju ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa je najprimernejša oblika varčevanja za starost drugi pokojninski steber oziroma prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, v okviru katerega si zavarovanci na podlagi privarčevanega denarja zagotovijo dodaten stalen dohodek v starosti. Tovrstna oblika varčevanja je obenem edino varčevanje, spodbujano s strani države, tudi z davčnimi olajšavami v času varčevanja in izplačevanja. "Drugi pokojninski steber v obliki prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja ureja država z zakonom in omogoča tudi določene davčne olajšave. Namenjeno je samo zaposlenim, ki lahko skupaj s svojim delodajalcem ali samostojno varčujejo v pokojninskih skladih življenjskega cikla, so oblikovani glede na starost in pristopu k naložbenemu tveganju zaposlenega," so pojasnili na Zavarovalnici Triglav.

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje predstavlja temeljno obliko dodatnega varčevanja za starost v Sloveniji z glavnim namenom, da se zavarovancem ob izpolnitvi pogojev zagotovi pravica do prejemanja rente po upokojitvi. "Cilj je, da bi si z dodatnim varčevanjem zagotovili vsaj 70 do 80 odstotkov prihodkov, ki jih imate pred upokojitvijo, kar naj bi po preteklih raziskavah omogočalo ohranjanje življenjskega standarda, ki ste ga bili vajeni v aktivni dobi," so razložili v Prvi osebni zavarovalnici. Vanj se - kot že omenjeno - lahko vključijo vsi, ki so sicer že obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, torej so že v prvem pokojninskem stebru, pri čemer lahko pristopijo bodisi kolektivno bodisi individualno. V prvem primeru delodajalec dodatno v celoti ali delno vplačuje za svoje zaposlene, ob individualnem zavarovanju si premije v celoti financirajo sami zaposleni. Pri nas je daleč najbolj razširjena kolektivna oblika - po navedbah Modre zavarovalnice je za Slovenijo namreč značilno, da za kar 95 odstotkov vključenih v pokojninske sklade vsaj del premije vplačuje podjetje.

Povprečna premija je okoli 70 evrov

Delodajalec mora zaposlenemu vplačevati najmanj 316,20 evra letno oziroma 26,35 evra mesečno. Ob individualnem zavarovanju ni določene minimalne premije; znesek varčevanja prilagodijo posamezniku in njegovim zmožnostim, izračunajo ga upoštevajoč višino plače in leta do upokojitve.

V Zavarovalnici Generali sicer priporočajo, naj zavarovanec na svoj osebni pokojninski račun skupaj s svojim delodajalcem vplačuje do 5,844 odstotka od svoje letne bruto plače in ne več kot 2819,09 evra; navedeno je hkrati znesek najvišje davčne olajšave iz naslova dodatnega pokojninskega zavarovanja, oziroma davčna spodbuda, ki jo omogoča država. Upoštevajoč, da znaša minimalna mesečna neto plača za leto 2021 736,06 evra, je po njihovih navedbah priporočen konkreten znesek za varčevanje v dodatno pokojnino najmanj 40 evrov mesečno. Po podatkih, prejetih s strani izvajalcev dodatnega pokojninskega zavarovanja, pa je sicer povprečna mesečna premija aktivnega zavarovanca v letu 2020 znašala 71,90 evra, z upoštevanjem Krovnega pokojninskega sklada za javne uslužbence pa 53,65 evra. Povprečno vplačilo v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje je bilo 71,95 evra, v individualno pa 71,19 evra, so navedli na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Vplačevati je smiselno začeti čim prej

Dodatno pokojninsko zavarovanje tudi na zavarovalnicah priporočajo čisto vsem delovno aktivnim - zaposlenim in samozaposlenim - še posebej, če vplačujejo zgolj minimalne prispevke za socialno varnost. Sklenitev svetujejo že ob prvi zaposlitvi, vsekakor pa čim prej, saj "daljši kot bo čas varčevanja, višja bo dodatna pokojnina in manjša bodo mesečna vplačila". Obenem tudi poudarjajo, da je že pri izbiri službe smiselno preveriti, ali delodajalec nudi dodatno pokojninsko zavarovanje v okviru zaposlitve, saj gre za podatek, ki je po njihovih navedbah v današnjih časih lahko celo tako pomemben kot višina plače.

Slovenci pa začnemo varčevati za pokojnino nekje okoli 45. leta starosti ali celo pozneje. A tedaj je po opozorilih Modre zavarovalnice lahko žal že prepozno, da bi prihranili dovolj, kar "nazorno kažejo rezultati preteklih 20 let, odkar so se v pokojninske sklade vključili prvi zaposleni. V Modri ima denimo zaposleni v gospodarskem sektorju, ki  je vključen od aprila 2001 dalje in ki je prejemal višjo mesečno premijo od slovenskega povprečja, ob upokojitvi v povprečju na računu 20.000 evrov. Pri starosti 62 let, kar je povprečna upokojitvena starost, pa mu pripada dobrih 60 evrov mesečne doživljenjske rente."

Verjetno za marsikoga premalo in zato je za pokojnino resnično smiselno začeti varčevati čim prej. "Zaradi obrestno obrestnega računa je ključna doba varčevanja. Obrestno-obrestni račun oziroma- kot ga je označil Albert Einstein - je "osmo čudo sveta" - kdor ga razume, zasluži, kdor ne, pa plača. Ob predpostavki pričakovanih letnih donosov pokojninskih skladov bi posameznik, ki varčuje z določenim zneskom 40 let, v primerjavi z drugim posameznikom, ki je z varčevanjem pričel 10 let pozneje in ki je z enakim zneskom varčeval 30 let, privarčeval približno dvakrat višji znesek. Če bi želel posameznik, ki prvih 10 let ni varčeval, privarčevati enak znesek kot posameznik, ki je varčeval vseh 40 let, bi moral 30 let varčevati s približno dvakrat višjim zneskom," so orisali v Zavarovalnici Triglav.

Pravico do izplačila dodatne pokojnine nato pridobite z dnem predčasne ali starostne upokojitve na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in z izplačevanjem prihrankov lahko začnete ob upokojitvi ali pa kadar koli kasneje. Rento boste dobivali do konca življenja in izbirate lahko med različnimi oblikami izplačevanja - mesečni, trimesečni, polletni ... in tudi enkratni, pri čemer so v zadnjem primeru običajno določene omejitve ter dodatni stroški in obdavčitve. Če pa zavarovanec umre pred upokojitvijo, se privarčevano na podlagi vloženega zahtevka izplača upravičencem oziroma dedičem po sklepu o dedovanju.

Število dodatnih pokojninskih zavarovanj v zadnjih letih ne narašča

Višina sredstev zavarovancev dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki so zbrana v pokojninskih skladih, je decembra 2020 znašala 2,81 milijarde evrov, v kritnih skladih zavarovalnic je bilo 611,7 milijona evrov, v kritnih skladih pokojninskih družb 848 milijonov evrov in v krovnih pokojninskih skladih 1,35 milijarde evrov. In po pregledu skozi leta lahko ugotovimo, da je število zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so vključeni v dodatno pokojninsko zavarovanje, v zadnjih letih stabilno in se dosti ne spreminja. Decembra 2020 je bilo vanj vključenih 574.219 zavarovancev, kar predstavlja 60,2 odstotka zavarovancev, ki so vključeni tudi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kolektivnih zavarovalnih polic je bilo 543.534, preostanek (5,4 odstotka) individualnih pa je številčno znašal 31.274, pri čemer so nekateri vključeni v obe zavarovanji, pri nekaterih pa je bilo varčevanje vsaj začasno prekinjeno, so sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. 

Veliko večjih delodajalcev in celotna javna uprava sicer svojim zaposlenim financirajo premije dodatnega pokojninskega zavarovanja, dodatno za pokojnino pa običajno ne varčujejo zaposleni v manjših podjetjih in samozaposleni. Na ministrstvu ob tem ne skrivajo, da si želijo, da bi se delež vključenih v dodatno pokojninsko zavarovanje povečal. "Še pomembneje pa je, da se zvišajo vplačila v dodatno pokojninsko zavarovanje, saj si bodo zavarovanci le tako zagotovili primeren dohodek v starosti," so poudarili. In čeprav trenutno ni predvidenih sprememb ali dodatnih spodbud, pa je v Beli knjigi o pokojninah predstavljenih nekaj možnih ukrepov, ki bi lahko vplivali na večji delež vključenih v dodatno pokojninsko zavarovanje. Mednje spadajo: prenova sistema davčnih spodbud za varčevanje, uvedba obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, uvedba sistema "matching contribution" z dodatnim prispevkom države za najranljivejše kategorije zavarovancev.

Vas zanima, kako poskrbeti za varno starost? Prijavite se na Cekin Varna starost e-novice in bodite na tekočem!