Celotna Evropa se sooča z negativnimi demografskimi trendi in staranjem prebivalstva, zato išče učinkovite načine za pokojninske varčevalne sisteme. 

Direktorica Združenja družb za upravljanje – GIZ (ZDU-GIZ) Mira Koporčič Veljić pravi, da se na nevzdržnost obstoječega pokojninskega sistema v Sloveniji opozarja že dolgo, pred kratkim je na to znova opozorila tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

"Vse uspešne države so pri vzpostavitvi učinkovitega pokojninskega varčevalnega sistema ločile drugi steber od tretjega. V sistem vključujejo vse posameznike, ne glede na zaposlitveni status, in uvajajo dodatne davčne olajšave. V okviru tretjega stebra ponujajo bolj prilagodljive oblike varčevanja, omogočajo širok nabor produktov in vanj poskušajo pritegniti tudi različne upravljavce premoženja. Tega v Sloveniji ni, zato je tudi varčevanja manj. V petih državah – Nizozemska, Danska, Velika Britanija, ZDA in Avstralija – sredstva v drugem in tretjem stebru presegajo njihov bruto domači proizvod, v Sloveniji pa ne dosegamo niti sedmih odstotkov," je opozorila.

Na ZDU so lani skupaj z ljubljansko ekonomsko fakulteto izdelali študijo o učinkovitem varčevanju za starost. "Ta dokazuje, da se zaradi demografske slike, manjšega števila rojstev in daljše življenjske dobe ter nižanja odmerjenega odstotka za pokojnino iz obveznega pokojninskega zavarovanja pokojnine znižujejo. Te že zdaj ne zadostujejo za normalno življenje, še manj pa ohranjajo standard, ki ga je imel upokojenec kot delovno aktiven prebivalec. V prihodnosti se pričakuje, da pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja oziroma prvega stebra nikakor ne bodo več zadostovale za preživetje. Na žalost tudi drugi steber zaradi obvezujoče naložbene politike, zajamčene donosnosti, konservativne politike vlaganja ter predvsem nizke višine mesečnih vplačanih premij, ne more pokriti razlike znižanja pokojnin iz prvega stebra," je dejala sogovornica.

Kako do dostojne pokojnine?

Za dostojno starost in dostojne pokojnine bomo morali več varčevati, in sicer ob že obstoječem prvem in drugem stebru tudi v tretjem stebru. Tretji steber bi lahko bil oblikovan na osebnih pokojninskih varčevalnih računih (P-računih), kjer bi bil ponujen širok nabor produktov, je pojasnila. Eden od teh je varčevanje v vzajemnih skladih, ocenjuje. Ob tem dodaja, da je samostojno, dolgoročno in postopno varčevanje v vzajemnih skladih že zdaj omogočeno, država pa bi morala vse te produkte povezati v tretji steber in uvesti ustrezne davčne olajšave.

"Večkrat pozabimo povedati, da imata pokojninska reforma in dolgoročno varčevanje posameznikov dodaten pozitiven učinek na gospodarstvo skozi akumulacijo kapitala in investicijski potencial. Kot primer lahko vzamemo Hrvaško, ki je z uvedbo obveznega drugega stebra pridobila ogromen investicijski potencial ter prek svojih pokojninskih družb sodelovala tudi pri drugem valu privatizacije v slovenskih podjetjih. Hrvaški pokojninski skladi so še danes pomemben igralec na slovenskem trgu kapitala," je poudarila direktorica ZDU-GIZ.

To združenje je sicer gospodarsko interesno združenje, katerega članice so vse slovenske družbe za upravljanje (NLB Skladi, Triglav Skladi, Generali Investments, Infond Skladi in Primorski Skladi). Konec decembra 2021 je čista vrednost sredstev v slovenskih vzajemnih skladih znašala 4,32 milijarde evrov, kar je za 31 odstotkov več kot ob začetku leta. Neto vplačila v vzajemne sklade so lani znašala rekordnih 484 milijonov evrov. V strukturi naloženih sredstev je bilo največ sredstev naloženih v delniških skladih, in sicer 66 odstotkov vseh sredstev, sledijo mešani skladi (26 odstotkov), obvezniški skladi (sedem odstotkov) in denarni skladi (odstotek).

Kljub rekordnim lanskim rezultatom ima večina primerljivih držav v EU bistveno višjo raven vlaganj v skladih. Skupna vrednost sredstev, s katerimi so gospodarili investicijski skladi v EU, je tako konec leta 2021 znašala 14.000 milijard evrov.

"Da bi povečali investiranje Slovencev v vzajemne sklade, bi morali tudi okrepiti raven finančne pismenosti prebivalstva. To je tudi eden izmed razlogov za nizko varčevanje v skladih in precej visoko v bančnih depozitih. Dodatne razloge pa lahko najdemo tudi v splošno nerazvitem trgu kapitala v Sloveniji, prenizkih spodbudah države, predvsem davčnih, za razvoj trga kapitala in preveliki regulaciji," je poudarila Koporčič Veljićeva.