Najemnine za oskrbovana stanovanja so največkrat neprofitne, čeprav so lahko tudi tržne, če jih ponujajo zasebniki. Odvisne so od velikosti najetega stanovanja in možno je pridobiti subvencijo k plačilu najemnine, o čemer presojajo Centri za socialno delo. V najemnino niso zajeti stroški, ki nastanejo ob uporabi oskrbovanega stanovanja, kot so denimo stroški za elektriko, ogrevanje, vodo, odvoz smeti, RTV-prispevek, skupni obratovalni stroški, stroški storitev osnovne in socialne oskrbe ter pomoči na domu, kot recimo pomoč pri urejanju, osebni higieni, čiščenju, pranju, likanju, nakupovanju, spremstvu, dodatni zdravstveni pomoči, ter stroški za celodnevno telefonsko SOS nujno pomoč.

Najpogosteje dodatne storitve ponujajo bližnji domovi za starejše ali drugi javni zavodi. Glede na lastne potrebe, zdravje in finančne zmožnosti najemniki sami presodijo, katere storitve pomoči in oskrbe na domu bodo koristili, pa tudi, kdaj in koliko jih bodo potrebovali. Obratovalni stroški (elektrika, voda, komunala …) se obračunajo glede na porabo in so primerljivi s stroški v drugih večstanovanjskih objektih, medtem ko se cene dodatnih osnovnih in socialnih storitev razlikujejo od kraja do kraja in od samega ponudnika. Storitve oskrbe in pomoči so plačljive in v večini primerov lahko občine sofinancirajo stroške v določenem deležu, so razložili na Nepremičninskem skladu pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Najpogostejše storitve v oskrbovanih stanovanjih so sicer dnevno prinašanje obrokov hrane, vzdrževanje, pomoč pri osebni higieni, gospodinjska pomoč, kot sta čiščenje in pranje, in tudi pomoč pri ohranjanju družabnih stikov. V oskrbovanih stanovanjih je obvezno nuditi varovanje na daljavo oziroma klic v sili, kar stane nekaj 20, 30 ali 40 evrov mesečno, medtem ko so na primer stroški za kosilo približno pet evrov, dodatna zdravstvena pomoč na domu okoli 10 evrov, pomoč na domu od pet do 10 evrov na uro, čiščenje okoli sedem, 10, 15 evrov, pranje perila pa se obračuna glede na količino in nanese nekaj evrov. Navedeno kaže, da lahko poleg najemnine za oskrbovano stanovanje nastane še več deset evrov oziroma med 100 in 200 evrov stroškov, odvisno od izbranih dodatnih storitev.

Koliko starejših se odloči za dodatne storitve?

Zbirnega podatka, koliko starejših se odloči za dodatne storitve, ni in ocene so različne. Na Nepremičninskem skladu PIZ glede na razpoložljive podatke ugotavljajo, da se relativno majhen delež njihovih najemnikov oskrbovanih stanovanj v praksi odloča za pakete storitve oskrbe in pomoči na domu. Z Mestne občine Ljubljana glede na povratne informacije najemnikov sklepajo, da tovrstne storitve uporablja večina. Na Mestni občini Maribor ugotavljajo, da ima od navedenih dodatnih storitev večina najemnikov aktivirano tipko za klic v sili, od preostalih uporabljajo le dostavo hrane na dom, pa še to samo nekaj najemnikov stanovanj, in tudi v Kopru opažajo, da dodatne storitve uporablja manjši del uporabnikov. Lahko torej sklepamo, da se zanje verjetno odločijo stanovalci, ki jih resnično potrebujejo, sicer pa je v praksi še prisotna pomoč svojcev in prijateljev.

Obetajo se spremembe standardov in normativov

Oskrbovana stanovanja morajo biti arhitekturno prilagojena za bivanje starejših, ki so še sposobni sami skrbeti zase, a vseeno potrebujejo dodatno pomoč. Ponudnik mora zagotoviti nujno 24-urno pomoč, dodatne storitve so urejene na lokalni ravni in posledično so na voljo tudi različne ponudbe in cene.

"Že vse od začetka gradnje prvih oskrbovanih stanovanj si prizadevamo in opozarjamo, da se mora področje oskrbovanih stanovanj sistemsko urediti, če ne prej, pa vsaj v novem zakonu, ki bo urejal dolgotrajno oskrbo," so opozorili na Mestni občini Ljubljana. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so v odziv razložili, da "oskrbovana stanovanja ne sodijo v javno službo in jih ministrstvo samo ne gradi niti ne financira." So pa poudarili, "da je področje oskrbe starejših prednostna naloga ministra Janeza Ciglerja Kralja. Minister tako napoveduje bistveno izboljšanje prostorskih, kadrovskih in finančnih pogojev na področju oskrbe starejših v naslednjih letih, povečanje števila prostih mest v institucionalni oskrbi in krepitev skupnostnih oblik."

Na vprašanje, kakšna je uradna definicija oskrbovanega stanovanja, so na ministrstvu pojasnili, da gre za eno od oblik bivanja starejših. "Ne predstavljajo institucije, temveč so stanovanja, zato ohranjajo najpomembnejše prednosti bivanja v lastnem domu, predvsem pa avtonomnost in zasebnost," so pojasnili. Ponovili so, da oskrbovana stanovanja ne spadajo v mrežo javne službe, se pa v njih lahko izvaja socialno-varstvena storitev pomoči na domu, če se občina strinja. Upravičencem v oskrbovanih stanovanjih mora biti zagotovljena tudi možnost uporabe celodnevne nujne pomoči prek osebnega telefonskega alarma za pomoč na daljavo, ki ga zagotovi izvajalec storitve sam ali sklene pogodbo z drugim izvajalcem, so razložili. Obseg in vrsta oskrbe se nato prilagodita potrebam in željam posameznega upravičenca, pri čemer imajo stanovalci oskrbovanih stanovanj praviloma možnost, da izbirajo posamezne storitve ali pa pakete storitev, so dodali.

Na vprašanje, ali se na področju oskrbovanih stanovanj obetajo kakšne spremembe ravno v smislu zagotavljanja dodatnih storitev, ki jih morda starejši še posebej potrebujejo, so na ministrstvu odgovorili, da pri oskrbovanih stanovanjih načrtujejo nadgradnjo obstoječega pravilnika o standardih in normativih socialno-varstvenih storitev, "prav tako pa tudi menimo, da bo zakon o dolgotrajni oskrbi pomembno prispeval k enotnejši ureditvi oskrbe za starejše ljudi, kamor nedvomno spada oskrba v oskrbovanih stanovanjih."

Ceneje kot v domu za ostarele

Izbira, ali lahko nekdo biva v oskrbovanem stanovanju, ni odvisna zgolj od dolžine čakalne vrste in zdravstvenega stanja, temveč tudi od finančnih zmožnosti starejšega. Je pa res, da je bivanje cenejše kot v domu za starejše, kjer se oskrbnine gibljejo med 800 in 1200, ponekod tudi 1400 evrov in kjer se tudi dodatno zaračunavajo določene storitve. Medtem je jasno in neizpodbitno dejstvo, da se prebivalstvo stara, da je vse več potreb po primernih bivališčih starejših, ki sicer še lahko bivajo sami, a z določeno mero pomoči, in da povpraševanje že danes daleč presega ponudbo. Država gradi, ima načrte za nove kapacitete, in prihodnost se vse bolj nagiba k vzpostavitvi in razvoju sodobnih (ne)institucionalnih oblik varstva starejših. Slednje bodo prilagojene različnim potrebam in željam uporabnikov, od novih oblik centrov za starejše s skupnostnimi storitvami in na način "pametnega doma" z zdravstvenimi meritvami na daljavo, digitalizacijo in moderno tehnološko komunikacijsko platformo s pripadajočimi aplikacijami.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Vas zanima, kako poskrbeti za varno starost? Prijavite se na Cekin Varna starost e-novice in bodite na tekočem!