V Krškem stoji prva Zelena hiša, stavba, arhitekturno prilagojena in namenjena starejšim. V njej bo v skupnem gospodinjstvu sobivalo do osem stanovalcev, ki bodo nastanjeni v opremljenih garsonjerah s skupnimi prostori in ki bodo imeli zagotovljeno vse za še vedno samostojno in predvsem varno življenje – med drugim celostno socialno oskrbo in zdravstveno nego, kakršno nudijo v domovih za starejše, oskrbo s prehrano, celodnevno varovanje s SOS-gumbom, čiščenje, pranje in urejanje okolice. Mesečna najemnina bo predvidoma znašala 200 evrov, dodatnih stroškov za potrebno oskrbo in nego bo od 88 do 140 evrov, želijo pa, da bi v njej lahko živeli tudi starejši z nižjimi pokojninami. "Pričakujemo, da se bodo prvi stanovalci začeli vseljevati v spomladanskim mesecih leta 2021 po objavljenem pozivu za dodelitev stanovanj v najem," je napovedal Goran Udovč, direktor družbe Rudar Senovo, sicer investitor prve Zelene hiše. In tej bodo sledile nove; načrtujejo jih še šest.

Zelena hiša je nastala na podlagi modela pametnih srebrnih vasi iz projekta "Pametne vasi za jutri". "Želimo si, da bi tovrstne pametne srebrne vasi predstavljale socialno in prostorsko inovacijo, katere namen je izboljšati kakovost bivanja starejših, zmanjšati stroške ter podaljšati obdobje posameznikove neodvisnosti in avtonomnosti. Zasnovane so kot sistem med seboj povezanih gospodinjskih skupnosti, v katerih se po potrebi izvajajo aktivnosti dolgotrajne oskrbe. Skupnosti so oziroma bodo vpete v obstoječa podeželska oziroma mestna območja," je razložila vodja projekta, predsednica LAS Posavja in višja svetovalka za črpanje evropskih sredstev na Občini Krško, Janja Jordan.

V pametnih srebrnih vaseh bodo v sožitju živeli mladi in starejši

V projektu "Pametne vasi za jutri" je sodelovalo pet lokalnih akcijskih skupin (LAS): LAS Posavje, LAS Prlekija, LAS Obsotelje in Kozjansko, LAS Goričko 2020 in LAS Pri dobrih ljudeh 2020, projektne aktivnosti pa je izvajalo skupno 22 partnerjev, med njimi tudi Občina Krško. Osnovni namen projekta je ohranitev aktivnega, tako mladim kot tudi starejšim prijaznega podeželja. Snovalci so v luči demografskih sprememb, ki nezadržno prinašajo staranje prebivalstva, iskali predvsem priložnosti, da bi lahko starejši ostali v svojem bivalnem okolju oziroma v aktivno urejenih srebrnih vaseh, da bi vzpostavili nove poslovne modele z vključevanjem socialnega podjetništva, zagotovili večjo povezanost z urbanimi središči in nasploh omogočili prijetnejše življenje na podeželju.

Rezultat skupnega projekta je pet modelov, in sicer trajnostna mobilnost na podeželju, digitalna tehnologija na podeželju, povezovanje lokalnih ponudnikov, druženje na vasi in že prej omenjene pametne srebrne vasi. Slednje so zasnovane kot sistem med seboj povezanih gospodinjskih skupnosti, v katerih se po potrebi izvajajo aktivnosti dolgotrajne oskrbe. Koncept med drugim zajema težnje po medgeneracijskem sožitju, oskrbi starejših in vzpostavitvi novih delovnih mest za mlade, ki bi skrbeli za starejše, obenem pa gre tudi za vključitev starejših v družbeno življenje, zagotavljanje aktivne starosti, podajanje pametnih rešitev za oskrbo starejših na domu in omogočanje aktivnega vključevanja mladih, je pojasnila Janja Jordan.

Cilj pilotnega projekta "Pametne srebrne vasi" je, da bi si tako mladi kot tudi starejši prebivalci želeli ostati na podeželju in da bi jim sploh omogočili bivanje v vaseh. Na podeželju je namreč čedalje več starejših in vse manj mlajših – prvi odhajajo v institucije ali živijo v osami, mladi pa se selijo v mesta, saj na vasi ni dovolj priložnosti, delovnih mest, bivalnih kapacitet, storitev, druženja in kulture, kakovost bivanja pa je slabša. Omenjeno želijo med drugim preprečiti z vzpostavitvijo gospodinjskih skupnosti na vasi, predvsem z zagotavljanjem oskrbe starejših z vidika stanovanjske oskrbe, oskrbe s hrano in izvajanja storitev zdravstvene nege, z vzpostavitvijo ponudbe brezplačnih prevozov za starejše, z digitalnim in tehnološkim opismenjevanjem in seveda z vzpostavitvijo ustrezne digitalne tehnologije, z ureditvijo prostorov za druženje na vasi in z uvajanjem prostočasnih dejavnosti v vaško skupnost.

Zasnova pametnih srebrnih vasi je torej posebej naravnana k skrbi za starejše, saj vključuje sobivanje, medgeneracijsko druženje, uporabo lokalnih produktov in tudi trajnostno upravljanje z okoljem. Z dograditvijo in delovanjem pametnih vasi bi se obenem na podeželju ustvarila nova, kakovostna delovna mesta, tudi v okviru socialnega podjetništva, ki bi predvidoma spodbudila mlade in mlade družine, da bi ostali na podeželju. Povezovanje na vasi želijo med drugim zagotoviti z ureditvijo večgeneracijskih prostorov, v katerih bodo omogočili medgeneracijsko povezanost z usmerjenimi izobraževanji, ki se nanašajo na usposabljanja za starejše, mlade, prostovoljce, skratka vse, ki sodelujejo s starejšimi, pa tudi lokalne ponudnike na podeželju in vse druge. Taka zasnova bi omogočala daljše obdobje samostojnosti in neodvisnosti starejših, kar bi odložilo odhod v domove za starejše in posledično znižalo stroške zdravstvene nege in socialne oskrbe.

Pametna srebrna vas bi bila torej inovativna oblika bivanja v skupnosti, v kateri so starostniki dobro varovani in oskrbljeni, imajo zagotovljeno trajnostno oskrbo, pomoč in oskrbo na domu, zdravstveno nego, prevoze starejših, tehnološko podporo ter prostočasne, kulturne dejavnosti in druženja, kot so organizacija izletov, ogledov kulturnih prireditev. Zamišljena je kot večgeneracijska skupnost, v katerih je komunalna in socialna infrastruktura obogatena z digitalnimi, telekomunikacijskimi tehnologijami, inovacijami za cenejšo oskrbo z energijo in drugimi inovacijskimi produkti.

V sklopu projekta so proučevali tudi možnosti vključevanja novih tehnologij za boljše in varnejše komuniciranje med prebivalci in starejšimi ter njihovimi oskrbovalci, možnost kakovostnejše oskrbe s hrano iz lokalne ponudbe, oskrbo starejših bodisi na njihovem domu, v oskrbovanih stanovanjih, srebrnih vaseh za starejše in domovih za starejše, pa tudi možnosti prehoda iz enega načina oskrbe v drugega. V okviru pametnih srebrnih vasi želijo hkrati krepiti pogoje za rast malih lokalnih ponudnikov v perspektivnih dejavnostih za zagotavljanje novih delovnih mest na podeželju, starostna struktura na podeželju z vse večjim deležem starejšega prebivalstva pa seveda nakazuje tudi na potrebo po večjemu številu zdravstvenih in socialnih oskrbovalcev. Tako bi nastajala nova delovna mesta, zaradi česar bi mladi verjetno pogosteje ostajali na podeželju.

Pametne srebrne vasi so tako posebej naravnane k skrbi za starostnike in obenem ponujajo priložnosti za mlade, kar vključuje sobivanje, zaposlitev, medgeneracijsko druženje, uporabo lokalnih produktov, turističnih kmetij in trajnostno učinkovito upravljanje z okoljem. V njih bi lahko starostniki bivali karseda samostojno, na dosegu roke bi imeli frizerski salon, pedikuro, organizirane vadbe, prosti čas bi preživljali v vrtičkih, prostorih za druženje, kavarnah. V njih bi starejšim uresničili njihovo danes žal preredko uresničeno željo, da bi čim dlje ostali v domačem okolju, doma, s primerno oskrbo in nego. Da bi živeli samostojno, dokler jim zdravje dopušča. Ker ... treba se je zavedati – ko greš enkrat do doma, v recimo dom za starejše, greš od doma za vedno.

Vas zanima, kako poskrbeti za varno starost? Vašo ali vaših staršev? Prijavite se na Cekin Varna starost e-novice in bodite na tekočem!