Države imajo različno urejeno uporabo kolesarske čelade. Ponekod le priporočajo njeno uporabo. Obvezna in ne glede na starost je predpisana povsod v Avstraliji in v večini provinc Kanade, medtem ko je v Španiji in na Slovaškem obvezna le zunaj naselja. Na Finskem je obvezna, a za neuporabo ni določene kazni. V Estoniji in na Hrvaškem je obvezna do starosti 16 let, v Franciji in Avstriji do 12 let, na Slovaškem in na Švedskem do 15 let. V Sloveniji, v Litvi in na Češkem je obvezna uporaba do 18. leta starosti.

Ob pripravi nove zakonodaje je bilo tudi v Sloveniji veliko pregovarjanj, ali bi morale biti kolesarske čelade obvezne za vse, torej tudi za starejše od 18 let. Zagovorniki uporabe so poudarjali, da nošenje ščiti pred hudimi in prevečkrat tudi usodnimi poškodbami glave v primeru nesreč. Nasprotniki so najpogosteje izpostavljali, da bi zakonsko predpisana obveznost zmanjšala uporabo koles in da bi dosegli nasprotni učinek od želenega v prizadevanju za zeleno mobilnost.

Zakonodajne spremembe za zdaj ne predvidevajo obveznega nošenja čelade za vse kolesarje, se pa uvaja obveznost za voznike električnih skirojev. In če pogledamo čez mejo, je tudi obvezna uporaba čelade pri vožnji e-skirojev v državah zelo različno urejena. Če je obvezna in predpisana za vožnjo kolesa, je v večini primerov enako določeno tudi za vožnjo skirojev. Tako se s predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa tudi v Sloveniji določa obvezna uporaba zaščitne kolesarske čelade med vožnjo za voznike in potnike na lahkem motornem vozilu, med katerimi so tudi električni skiroji, vse do dopolnjenega 18. leta starosti. Predlog zakonske novele trenutno obravnava vlada, ki ga bo nato poslala v državni zbor, kjer bo predvidoma obravnavan na novembrski seji, so razložili na ministrstvu za infrastrukturo.

Čelada ščiti glavo, ne glede na starost voznika

Na Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS) so ob spreminjanju zakonodaje načeloma podpirali prvotni vladni predlog za obvezno uporabo čelade tudi po 18. letu starosti, vendar po finskem zgledu, da za morebitno neuporabo ne bi bilo predvidene kazni. Zavedajo se, da čelada ščiti pred poškodbami in jo zato priporočajo vsem kolesarjem, tudi starejšim od 18 let.

Prav tako drugi pristojni – na ministrstvu za infrastrukturo, na policiji, na Agenciji za varnost prometa – priporočajo uporabo kolesarske čelade tudi po 18. letu starosti. Na Agenciji za varnost prometa jo denimo spodbujajo pri vseh starostih, "ker lahko z njeno uporabo preprečimo tudi najhujše poškodbe glave". Trditev je preverljiva v konkretnih številkah, ki kažejo, da s kolesa v resnici pogosto pademo prav na glavo; letno v kliničnem centru obravnavajo približno od 2000 do 3000 kolesarjev in med njimi jih je med 35 in 40 odstotki s poškodbami glave.

Podatki policije o prometnih nesrečah v prvi polovici letošnjega leta tudi kažejo, da dva od štirih umrlih kolesarjev nista uporabljala kolesarske čelade, opozarjajo na AMZS. "Ali bi v navedenih primerih čelada preprečila izgubo življenj, neposredno ne moremo dokazati, so pa raziskave kolesarskih nesreč pokazale, da kolesarska čelada nudi učinkovito zaščito glave pri padcih. Na AMZS testu otroških kolesarskih čelad, ki smo ga v sodelovanju s partnerskimi avtomobilskimi klubi izvedli leta 2016, se je izkazalo, da lahko celo najslabše ocenjena čelada na testu otroka reši pred hudimi poškodbami – a le, če jo ima otrok oziroma kolesar na glavi," je poudaril vodja področja varna mobilnost na AMZS, Erik Logar.

Da, uporaba kolesarske čelade zagotovo prispeva k zmanjšanju hudih posledic morebitne prometne nesreče. Raziskave so pokazale, da je za kar od 40 do 70 odstotkov manj poškodb, predvsem glave in možganov, če kolesar nosi čelado, so poudarili na Agenciji za varnost prometa. Po njihovih navedbah je analiza ugotovitev 40 različnih raziskav iz leta 2016 celo pokazala, da je uporaba kolesarske čelade prispevala k znižanju poškodb glave v povprečju za 51 odstotkov, za 69 odstotkov pri resnejših poškodbah glave, za 65 odstotkov smrtnih poškodbah glave in za 33 odstotkov pri poškodbah obraza.

Kako pogosto Slovenci nosimo kolesarske čelade?

Na Agenciji za varnost prometa opažajo, da je na slovenskih cestah vse več kolesarjev, tako v mestih kot tudi zunaj naselij, tako dnevnih v urbanih središčih kot tudi rekreativnih. In v letih 2017 in 2018 so opazovali pogostnost uporabe kolesarske čelade v Sloveniji. Ugotovili so, da jo med odraslimi uporablja okoli 15 odstotkov kolesarjev, pogosteje zunaj naselij in moški. Uporabljata jo dve tretjini otrok, najmanj pa so jo nosili mladostniki, in sicer samo v 3,6 odstotka primerih. Po spremembi zakonodaje leta 2016, ko je čelada postala obvezna za vse mladoletne kolesarje, je delež med mladimi narasel na 6,3 odstotka.

Bi bilo manj kolesarjev, če bi bile čelade obvezne?

Na Agenciji za varnost prometa so seznanjeni s pomisleki nekaterih, da bi bilo zaradi obveznosti uporabe čelade na cestah manj kolesarjev. A po njihovih informacijah ni raziskav, ki bi potrdile, da se je število kolesarjev zmanjšalo po dejanski uvedbi obveznosti čelade. "V analizi študij se je pokazalo, da so razlogi, da ne bi kolesarili, bolj pogosto povezani s slabo kolesarsko infrastrukturo, ravnanjem drugih udeležencev (voznikov motornih vozil), zaskrbljenosti zaradi varnosti na splošno in drugo. Uporabo čelade so navedli le v 6,5 odstotka," so pojasnili.

Kakšne kolesarske čelade so primerne?

Na ministrstvu za infrastrukturo poudarjajo, da mora biti čelada varna in izdelana v skladu z mednarodnimi standardi za kolesarske čelade EN 1078 z oznako CE ter da se mora pravilno prilegati velikosti in obliki glave. Pomembno je tudi, da je pravilno pritrjena na glavo, da ne zastira pogleda in da je v prometu dobro vidna, torej bolj živih barv. Pri uporabi čelade moramo biti pozorni, da je čelada ustrezne velikosti glede na velikost glave, da je dovolj trdno nameščena na glavi, tako da sega sprednji rob dva prsta nad obrvmi ter da so trakovi na čeladi zapeti in zategnjeni.

Čelada torej lahko reši življenje. Čeprav je vendarle treba razlikovati med priložnostnimi, dnevnimi/mestnimi, športno-rekreativnimi, gorskimi kolesarji. In ni vse zgolj v kolesarski opremi. Za večjo varnost je predpogoj ustrezna kolesarska infrastruktura, kjer moramo – roko na srce – v Sloveniji še ogromno za postoriti, in tudi večja kultura vseh udeležencev v prometu, tako voznikov motornih vozil, kolesarjev kot tudi pešcev. Vsi moramo paziti drug na drugega, biti obzirni in strpni. Tako lahko namreč rešimo življenje.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!