Skoraj tri četrtine kolesarjev še vedno krši prometna pravila. Tako opozarjajo na Agenciji za varnost prometa in dodajajo, da je mesec maj tradicionalno posvečen opozarjanju na večjo varnost kolesarjev. 

Policija bo maja izvajala nadzor – nad kršitvami, ki jih počnejo kolesarji, in kršitvami drugih udeležencev do kolesarjev. 

Slovenci radi kolesarimo, saj je na cestah ne glede na letni čas in vreme mogoče opaziti kar veliko ljubiteljev koles. Zdaj pa živimo v prav posebnem času: zaradi epidemije se je vse več ljudi odločalo, da se bo na delo, po opravkih ali le za sprostitev usedlo na kolo. Ker pa so se sprostili tudi določeni omejitveni ukrepi in se vse več ljudi odpravlja nazaj v službe, je pričakovati, da bo na cestah še več kolesarjev. Ob lepem vremenu, ko imaš na izbiro javni potniški promet ali kolo, po navadi izbereš zadnjega. Zdaj, ko se epidemija covid-19 še ni poslovila, pa bo izbira kolesa kot prevoznega sredstva še pogostejša. Tudi med tistimi, ki po navadi ne prisegajo na to vrsto prevoza. 

Če menite, da vožnja s kolesom ni neka znanost, imate le delno prav. Vožnja s kolesom je sproščujoča in poživi, a mnogi kolesarji pozabljajo, da so tudi sami udeleženci v prometu. Le kdo še ni videl takih, ki po kolesarski stezi vozijo v nasprotno smer in se pri tem ne želijo umakniti ... Ali med pešci po pločniku. Vas je kot voznika osebnega vozila kdaj v krožnem križišču presenetil kolesar, ki je z veliko hitrostjo pridrvel na cestišče, pri tem pa ni z roko nakazal, da želi čez vozišče? Še več, ni niti pogledal, ali lahko varno zapelje v krožišče. Ali pa ste morda v krožnem ustavili kolesarju, on pa je mirno po kolesarski stezi zavil na desno ... Medtem pa so v krožnem križišču zaradi njega vsa vozila obstala? 

Ali pa ste morda kot pešec že doživeli, da vam na prehodu osebna vozila ustavijo, da lahko prečkate cesto, pri tem pa so se kolesarji mirno vozili po kolesarski stezi, ki je bila označena na samem cestišču? Meni se je to zgodilo. Cesto sem prečkala, in ko sem skoraj že prišla na drugo stran, je po kolesarski stezi iz nikoder (res ga nisem opazila, saj je nekaj osebnih vozil stalo in čakalo, da prečkam cestišče) pridrvel kolesar. Skoraj me je zadel, a sem se še pravočasno umaknila nazaj, kar pa je zmedlo voznika osebnega vozila, saj je pričakoval, da bom v dveh korakih že na pločniku in je počasi že speljeval naprej. Voznik osebnega vozila je še pravočasno ustavil, da me ni zadel, kolesar pa je mirno nadaljeval svojo pot. Ali ta kolesar ni pazil, da vozila stojijo? In da se približuje prehodu za pešce? Prometni znak, ki opozarja na to, je namreč zelo viden! Ali se ni zavedal, da vozi po kolesarski stezi, ki je del cestišča, in da tudi sam mora upoštevati razmere v prometu? Tudi če je steza označena na pločniku, je lahko zadeva zelo nerodna, saj kot pešec "visiš" na robniku in čakaš, kdaj bodo kolesarji šli mimo, osebna vozila za tvojim hrbtom pa že speljujejo naprej. 

Tudi sama sem kolesarka. In določene stvari pri kolesarjih me še kako motijo. Sama na primer v krožnem križišču vedno z roko nakažem smer in tudi pravočasno preverim (veliko prej, da ne povzročim dodatne zmede), kakšna je situacija v krožnem. Če opazim avtobus ali tovornjak, ki je v križišču, zmanjšam hitrost in se počasi približujem krožnemu. Ko se promet "sprosti", z roko pravočasno nakažem, da želim čez cestišče – že nekaj metrov prej. Če zavijam desno po kolesarski stezi naprej, dvignem desno roko in nakažem, da bom vozila v desno in da s kolesom ne bom prečkala cestišča. Velikokrat sem namreč videla, da se vozila ustavljajo, da se v krožnem naredi gneča in da vsi stojijo zaradi enega kolesarja, ki nato mirno zavije na desno. Čisto po nepotrebnem, saj bi le z dvigom desne roke lahko nakazal, kam gre, in promet v krožnem bi mirno tekel naprej. 

Zavedanje, da smo pešci in kolesarji del prometa, je zelo pomembno. To, da imamo prednost, še ne pomeni, da je ta pravica absolutna, še posebej v slabših vremenskih razmerah. Tudi sami moramo biti previdni in se prilagoditi voznim razmeram. Ko močno sneži in ko so ceste neočiščene in poledenele, se vozila težko varno ustavijo, čeprav vozijo krepko pod omejitvami. V teh trenutkih se pešci ne moremo zanašati na to, da imamo prednost, in ne moremo nekritično stopati na vozišče, saj lahko povzročimo nesrečo. V teh trenutkih ne zamerim voznikom, ki ne morejo nemudoma, ko se približam prehodu za pešce brez semaforja, ustaviti. Me pa vidijo tisti za njim in počasi in varno ustavijo ... in prav tako tisti, ki so za njim v koloni. Velikokrat sem namreč v takih razmerah videla pešce, ki so prišli do prehoda, pogledali ali pa tudi ne ter takoj stopili na vozišče. Pri tem je prvo vozilo začelo zavirati, in čeprav je vozilo izredno počasi, ga je na zasneženem cestišču začelo malce zanašati. Vozila za njim so prav tako zavirala in vse skupaj ni bilo prijetno videti. 

Ja, imamo prednost, ampak tudi odgovornost. Da kot pešci in kolesarji ravnamo odgovorno in da znamo oceniti razmere v prometu. Da bomo varni mi – kolesarji in pešci – in da bodo varni tudi tisti, ki so v osebnih vozilih. 

V Agenciji za varnost prometa opozarjajo, da skoraj tri četrtine kolesarjev krši prometna pravila, resnejše prekrške pa stori približno 25 odstotkov kolesarjev. Med najpogostejšimi kršitvami so neustrezno prečkanje cestišča, vožnja v nasprotni smeri ter vožnja v rdečo luč na semaforju, tudi ogrožanje pešcev z vožnjo po pločniku ter uporaba mobilnega telefona med vožnjo kolesa.

"Kolesarji, na cestah bodite kar najbolj pozorni, saj je za nastanek nesreče dovolj majhna napaka. Ne uporabljajte mobilnega telefona ali slušalk za poslušanje glasbe, ne vozite pod vplivom alkohola, vozite zmerno in hitrost prilagodite razmeram v prometu. Na pot se podajte strpno in z zavedanjem, da smo za varnost v prometu soodgovorni vsi," so sporočili iz agencije. 

Do vključno 23. aprila 2020 so bili kolesarji udeleženi v 191 prometnih nesrečah, kar je 22 odstotkov manj kot v lanskem primerjalnem obdobju, kažejo podatki agencije. Zmanjšanje opažajo tudi pri hudo telesno poškodovanih, ki jih je bilo letos 26, lani pa 42 (–38 odstotkov), in pri lažje telesno poškodovanih, ki jih je bilo letos 135, lani pa 165 (–18 odstotkov). Tudi število umrlih je v letošnjem letu manjše, saj sta letos umrla dva kolesarja, v lanskem primerljivem obdobju pa štirje. 

Letos je 16 od 26 hudo telesno poškodovanih kolesarjev v prometni nesreči uporabljalo zaščitno čelado (62 odstotkov), pri umrlih kolesarjih jo je en kolesar uporabljal, drugi pa ne. 

"Od skupaj 191 prometnih nesreč so jih kolesarji sami povzročili 123 oziroma 64 odstotkov. Od dveh umrlih kolesarjev je bil en povzročitelj prometne nesreče, drugi pa ne. Od 26 hudo telesno poškodovanih jih je več kot tri četrtine (20 kolesarjev oziroma 77 odstotkov) samih povzročilo prometno nesrečo," so še navedli v Agenciji za varnost prometa.

Najpogostejši vzrok za prometne nesreče, ki so jih povzročili kolesarji v letošnjem letu, je neprilagojena hitrost, saj je bila v kar 42 odstotkih vzrok za nastanek prometne nesreče. Pri prometnih nesrečah s hudimi telesnimi poškodbami ali smrtjo je delež še večji, saj je neprilagojena hitrost vzrok za kar 57 odstotkov takšnih nesreč. To pomeni, da kolesarji v teh primerih niso vozili nad določeno omejitvijo, ampak da hitrosti vožnje niso prilagodili svojim sposobnostim, razmeram v prometu, vremenu ali cestišču.

Nasveti agencije

Kolesarji, vozite po kolesarski stezi ali poti, če kolesarske steze ni. 

Vozite po desnem robu cestišča v smeri vožnje. 

Pri kolesarjenju upoštevajte prometna pravila in predpise, ki veljajo za voznike, pravila prednosti, prometne znake ter drugo signalizacijo. Vedno tudi poskušajte predvideti ravnanje drugih udeležencev v prometu, saj lahko tako preprečimo marsikateri neljubi dogodek. 

Pri zavijanju v križiščih jasno nakažite smer z rokami, se pravilno razvrstite in upoštevajte pravila prednosti. Nikoli ne vozite v nasprotni smeri vožnje, saj vas drugi vozniki ne pričakujejo. 

Ponoči in v mraku nujno uporabite luči in odsevna telesa, da boste dobro vidni in prej opazni. 

Med kolesarjenjem ne uporabljajte mobilnega telefona ali slušalk za poslušanje glasbe, saj to pomembno vpliva na zaznavanje prometa in dogajanja v okolici.