Mobing lahko prizadene vsakogar. Nekateri so deležni le verbalnih opazk, s katerimi jih zasmehujejo in posledično izključujejo iz družbe. Drugi morajo vse življenje živeti s tem, da pač ne sodijo v tisto 'elitno' družbo. Med te izobčence je sodil tudi Josh. Ker je bil sramežljiv sin mame samohranilke, na njegovi srednji šoli v enem izmed manjših ameriških mest preprosto ni mogel najti prijateljev. Sošolci so ga ves čas nadlegovali, nikoli ni imel občutka pripadnosti. Njegova mama se je zato odločila, da ga prepiše v šolo v nekaj deset kilometrov oddaljeno večje mesto. Mislila in upala je, da bo njenemu Joshu tam lažje, da ga bodo vendarle sprejeli.

Želel si je, da bi ga sprejeli

Tudi Josh se je z vsemi štirimi oklepal tega upanja. »Mislil sem, da me bodo tam obravnavali kot vse ostale. Želel sem biti preprosto normalen fant. Dovolj sem imel tega, da sem nihče. Želel sem imeti osebnost, biti nekdo, ki ga bodo sprejeli kot sebi enakega. Vrstnikom sem želel pokazati, kdo sem,« se spominja Josh. Njegovi upi se niso uresničili. Tudi na novi šoli se je namreč počutil kot duh – vsi so se ga izogibali in čeprav verbalnega nasilja ni bilo več, se je počutil odrinjenega, izoliranega.

Potem pa je Josh storil nekaj, kar je sicer kljub banalnosti od njega zahtevalo veliko poguma, a je povsem spremenilo njegovo življenje. Vsako jutro je stal pred vhodnimi vrati šole in jih pridržal sošolcem. Vsakomur, ki ga je srečal, je podaril prijazen nasmeh. In ni se pustil prestrašiti ob opazkah nekaterih, ki so ga označevali za popolnega bebca. Po nekaj tednih je Josh postal prava senzacija. Vrstniki so se navadili na njegove geste, ga začeli pozdravljati, čez čas so začeli padati celo objemi. Prvič v življenju se je počutil pripadnega in spoštovanega.

Od izoliranca do srednješolca leta

»To, da nekomu odpreš in pridržiš vrata, je veliko več, kot samo fizično dejanje. Gre za to, da se pokažeš, da spoznaš ljudi, jim daš dober občutek, jim daš vedeti, da so dobrodošli, sprejeti. Z odpiranje vrat ljudem daješ občutek, da je nekomu mar za njih,« pojasnjuje Josh. Zdaj ni bil več neviden. Še več, vrstniki so prepoznali njegovo vztrajnost in pogum ter ga celo okronali za srednješolca leta. Josh danes z veseljem svetuje vsem mladostnikom, ki se soočajo s podobnimi težavami, s kakršnimi se je nekoč sam. Kot pravi, zelo dobro ve, kako se počutijo in se trudi narediti vse, kar je v njegovi moči, da jim pomaga iz brezna izoliranosti.

Mobing je resna težava

Mnogi se sprašujemo, kje je meja, ko odnosi (v službi, šoli in drugje) prerastejo v trpinčenje. Tudi banalno dejanje, kot je parkiranje avtomobila na sodelavčevo parkirno mesto, lahko posledično privede do trpinčenja, ki se običajno začne s konfliktom, ki ga lahko povzročijo različni dejavniki. Lahko gre za napako vodstva ali napačna pričakovanja delavca, v največ primerih pa gre za zavist. Konflikt povzroči številna nasilna dejanja, od kričanja ter fizičnega nasilja do zlonamernih govoric, s katerimi zaposleni ožigosajo svojo žrtev. Ko zlonamerne informacije prispejo do vodstva, sledijo sankcije, ki lahko pomenijo izključitev delavca oziroma izgon iz delovnega okolja. Travmatske posledice žrtvi povzročijo hud stres, čustvene pretrese, močne psihosomatske bolezni in depresijo, ki lahko v najslabšem primeru žrtev pripravi celo do samomora. Če ste žrtev pretirane delovne obremenitve, širjenja govoric, opravljanja nalog pod ravnijo zmožnosti, onemogočanja dela, odvzema odgovornosti, žaljenja in neprijetnega komentiranja, poniževanja, posmehovanja ali spolnega nadlegovanja, o tem obvestite svojega delodajalca, nato pa se obrnite na Inšpektorat Republike Slovenije za delo, kjer bodo preverili, če je delodajalec sprejel zaščitne ukrepe. Žrtve se lahko obrnejo tudi na pristojne v sindikatih, razne nevladne organizacije, lahko pa se odločijo za civilno tožbo.