Spodnja slika se že nekaj dni "vrti" po družbenih omrežjih. Kdo je njen avtor, ni znano, so jo pa mnogi delili s pripisi, da je današnje poučevanje otrok zaskrbljujoče. 

Razvidno je, da gre za kritično-sarkastično ponazoritev razvoja šolstva. "Posmehovanje. Meša se tudi znanje za prvi razred in višje razrede. Malo povprašajmo, kaj so se naši starši res učili v šolah. Ne pa, da se posplošuje kar povprek," je zapisala ena avtorica v Facebook skupini Kje vas čevelj žuli? - Šolstvo. Smo pa v isti skupini zasledili komentar: "Tabela prikazuje, kako se otrokom vsako leto več prinese na pladnju in jim ni potrebno razmišljati. Sploh 2018 zmaga, pa še to bi 20x vprašali, s katero barvo in mamico, da jim da v roke." 

Mnenja so očitno različna. Mnogi pa so se ob tem spraševali, kaj sploh je formativno izobraževanje oz. spremljanje. "Formativno spremljanje je pristop k učenju in poučevanju, ki gradi na največji možni vključenosti učencev in s tem dokazano prispeva k učinkovitejšemu učenju in kakovostnejšemu znanju. Učenci soustvarjajo učni proces, so zato bolj zavzeti za učenje, imajo večje samozaupanje in samozavest ter prevzemajo več odgovornosti za lastno učenje. S sošolci in učitelji razvijajo bolj sodelovalen odnos, kar pripomore k sproščenemu vzdušju v razredu in medsebojnemu spoštovanju," je zapisano v obvestilu Zavoda RS za šolstvo, ki je pospremilo posebno številko revije Vzgoja in izobraževanje, ki je bila posvečena formativnemu spremljanju (Letnik L, številka 2-3, 2019). 

Ob izidu omenjene številke je potekalo tudi srečanje, na katerem je bila tudi avtorica tega članka. V dvorani so bili učenci vseh starosti ter učitelji. Skupaj so se učili, ustvarjali ... In lahko zatrdim, da je bilo očitno, da so bili učenci, ne glede na njihovo starost, zelo aktivni, da so se trudili razumeti snov in se je niso učili na pamet. Pri tem so si pomagali, skupaj so iskali rešitve, postavljali vprašanja ... Očitno je bilo, da so motivirani in sproščeni. Vsako vprašanje ali poziv k dodatni razlagi je bilo s strani učiteljev sprejeto kot nekaj dobrodošlega. Za zunanjega opazovalca, kot sem bila v tem primeru jaz, je bilo več kot očitno, da so učenci visoko motivirani in da kar srkajo znanje, in sicer na neobremenjen in sproščen način. 

Delitve, kako bi moralo potekati poučevanje v šolah, bodo vedno obstajale. Nekateri zagovarjajo učenje na pamet, drugi učenje snovi, ki jo bodo mladi tudi razumeli, tretji ... 

A rezultati raziskave PISA, ki jih je lanskega decembra predstavilo ministrstvo za šolstvo, kažejo, da nam gre kar dobro. Rezultati raziskave, ki so jo leta 2018 izvedli pri 6401 15-letnemu udeležencu izobraževanja, v veliki večini so to bili dijaki 1. letnikov srednjih šol, potrjujejo visoko matematično pismenost slovenskih učencev oz. dijakov, ki je bila v vseh dosedanjih krogih nad povprečjem OECD in glede na predhodni krog raziskave iz leta 2015, ko je bil dosežen rahel napredek, ostaja stabilna.

Tudi naravoslovna pismenost slovenskih 15-letnikov je v vseh dosedanjih krogih raziskave nadpovprečna, a primerjave s predhodnimi krogi raziskave kažejo na majhen negativen trend.

Pri bralni pismenosti so slovenski 15-letniki leta 2015 pokazali občutno izboljšanje glede na prej podpovprečne rezultate iz let 2009 in 2012, a so tokratni rezultati glede na leto 2015 nekoliko nazadovali. Kljub temu pa ostajajo nad povprečjem OECD.

Glede na prvi krog raziskave v Sloveniji iz leta 2006 je tako leta 2018 bralna pismenost 15-letnikov enaka, matematična pismenost izboljšana in naravoslovna pismenost nekoliko nižja, kažejo rezultati raziskave.

Znižanje povprečnega dosežka pri bralni pismenosti je rezultat znižanja dosežkov na vseh ravneh, največ pa na srednjem delu lestvice. Posledično je v letu 2018 glede na leto 2015 tudi nekoliko večji odstotek učencev in učenk, ki ne dosegajo temeljne ravni te pismenosti. Odstotek učencev in učenk z nizkimi dosežki je bil leta 2015 enak (15 odstotkov), leta 2018 pa je 18 odstotkov, kažejo rezultati raziskave.

Pri naravoslovni pismenosti je znižanje povprečnega dosežka posledica znižanja zlasti dosežkov najuspešnejših učencev in učenk. Še leta 2015 je najboljše rezultate doseglo 11 odstotkov slovenskih 15-letnikov, v zadnji raziskavi pa sedem odstotkov.