Te dni sem zasledila zanimiv članek o tem, kakšne igrače potrebujejo otroci. Starši se ob prihodu otroka v družino znajdejo v vrtincu nakupovanja – tudi igrač, za katere so prepričani, da bodo pomagale pri razvoju njihovega novega družinskega člana. Iz tega prepričanja sledi nakupovanje 1001 igrače, ki oddaja zvoke, svetlobne signale in podobno. 

Lastnica podjetja za izobraževanje Simply Grow, Irka Agata Young, je poudarila, da otroci ne potrebujejo dragih igrač. Naj poudarimo, da se sedaj lahko dobijo tudi raznorazne interaktivne "tablice" tudi za malčke, ki sploh še ne znajo hoditi. Ali tovrstne "igrače" malčki sploh potrebujejo? Ne, meni Youngova. 

Strokovnjakinja je za spletni medij BelfastLive dejala, naj se starši vrnejo k osnovam. Njen prvi nasvet je bil "manj je več". Dojenček ne potrebuje igrač s številnimi gumbi, ki se bodo svetili in oddajali zvoke. Nanj poglejte kot na popolnoma novega obiskovalca tega sveta, kar pomeni, da se mora počasi spoznati z okoljem, kamor je prišel. Poudarek je na počasi. 

Da bi starši bolje razumeli, je ponudila primer. Predstavljajte si, da ste prvič v Parizu. Posedejo vas v dirkalni avtomobil in vas 250 kilometrov na uro vozijo po mestu, v katerem ste prvič v življenju. Po taki vožnji, ki je časovno zelo kratka, vam rečejo, da ste videli celotno mesto. Bili ste povsod, peljali ste se ob vseh znamenitostih ... Zdaj pa se vprašajte, kaj imate vi od tega. Nič. Najverjetneje ste se med divjanjem in cviljenjem gum še pošteno prestrašili ter ste vse skupaj doživeli kot stres. Podobno se dogaja tudi z dojenčkom – novim človekom na svetu. 

To, kar potrebujete vi kot turist v neznanem mestu in dojenček kot oseba, ki je šele prišla na svet, sta mir in dovolj časa za spoznavanje novih stvari. 

Youngova svetuje, da pustite otroka, da svet okoli sebe spoznava počasi. Osnove, kot so odejica, vaš obraz in lasje, vaš vonj, okus mleka, igre naravne svetlobe na zidu in podobno. Sledijo mehke igrače, ki jih lahko izdelate sami in v katere ste všili zvonček. Ko bo otrok stresal z roko, v kateri je igrača, bo slišal zvok. Youngova je nanizala še veliko nasvetov, a pojdimo na bistvo, zakaj o tem pišemo na Cekin.si. 

Starši so velikokrat pod hudim pritiskom, da morajo za svojega otroka kupiti le najboljše in najdražje. Skozi leta izkušenj nato spoznajo, da so se pri tem še kako motili. Sama sem tako skozi izkušnjo materinstva spoznala, da se moj dojenček najraje "igra" z mojim obrazom, lasmi, prsti na rokah, mojimi oblekami ... Nato so sledile odejice, mehke ropotuljice in čez nekaj mesecev vse, kar ni bilo igrača. Torej škatle, perilo v omarah, posoda v kuhinjskih omarah, vrata hladilnika, kuhalnice, straniščni papir, knjige ... 

Drage in bleščeče igrače so samevale v kotu. Od kupljenih igrač so bile zanimive le lesene kocke in lesene sestavljanke. In seveda vse škatle, v katerih so bile zapakirane drage igrače. Zato sva jih prenehala kupovati. Vsaj za nekaj časa, dokler ni otrok začel sam izražati potrebe, kakšnih igrač si želi. Vse dokler mu je bilo bolj zanimivo igrati se z listi, palicami, kamni, peskom, rožicami, škatlami in podobno, sva bila z nakupi igrač na čakanju. Enostavno ni bilo smiselno toliko denarja porabiti za nekaj, česar otrok ne potrebuje. Doma smo imeli številne drage igrače, s katerimi se tudi kasneje ni nikoli igrala, saj jih je tudi prerasla in ji več niso bile zanimive. 

Zato kupujte po pameti – povprašajte prijatelje in znance z otroki za nasvet. Zavedajte se, da boste ogromno igrač za novega družinskega člana prejeli tudi od sorodnikov in prijateljev. Nenadoma se boste znašli pred kupom igrač, s katerimi več ne boste vedeli, kaj početi. Vaš otrok pa bo, ko bo malce zrasel, v tem kupu videl le veliko zmešnjavo. Z vsako igračo se bo poigral nekaj sekund, jo odvrgel proč in morda nikoli več pogledal. Manj je torej več – otrok se bo lahko osredotočil na majhno število njemu ljubih igrač, s katerimi se bo z veseljem igral ure in ure. Vmes pa vam bo še sveže oprano in zloženo perilo zmetal iz predalnikov ter pri tem užival. S kuhalnico bo razbijal po loncu in na ves glas "pel". Skrival se bo v škatli ter vztrajal, da je to njegov grad. Dovolite, da mu domišljija dela na polno. 

Obstaja pa nekaj, za kar meni in možu ni žal niti centa – knjige. Ko se je najina hči rodila, sem se tudi jaz, tako kot vse mame, znašla v čudnem krogu enih in istih opravil – dojenje, previjanje, uspavanje, podiranje kupčkov in podobno. Novopečeno mamo lahko v teh trenutkih preplavijo občutki osamljenosti, utrujenosti, stiske ... Sama sem te trenutke omilila tako, da sem na glas brala knjige, ki so mi bile všeč. Otrok me je v mojem naročju poslušal. Nato sem ji začela prebirati slikanice iz mojega otroštva in ji kazati ilustracije. Nato je začela dobivati svoje knjigice in še sedaj, ko je v osnovni šoli, ima rada knjige in branje. To je investicija, za katero nama nikoli ni bilo žal. 

Če ste na tesnem z denarjem, potem ne pozabite, da lahko nove bone porabite tudi za nakupe knjig. Gre za odlično priložnost, da otroku ustvarite mini knjižnico, s katero bo pridobil veliko. To je investicija v otroka, ki se bo izredno obrestovala.