Anja Frank je učiteljica, ki sodeluje pri pripravi poučnih vsebin 5KA, ki so objavljene na strani VOYO. Za Cekin.si je učiteljica razkrila, kako se je sama najraje učila. Sicer pravi, da je znanje pridobivala na različne načine, a najraje je to počela v skupini, kjer so debatirali in si izmenjavali mnenja. 

Staršem je svetovala, kako naj ocenijo, katera tehnika učenja je najboljša za njihove otroke? "Pogovarjajmo se z otroki, učenci. Oni naj bodo aktivni, naj predlagajo. Učimo se eden od drugega," pravi Frankova. 

Na naši spletni strani smo že večkrat poročali, kako je za posameznike – male in velike – pomembno, da se zavedajo pomembnosti vseživljenjskega učenja. A kako otrokom že od malih nog privzgojiti ljubezen do tega, nas je zanimalo mnenje strokovnjakinje. "Tako, da jih vključimo v različne dejavnosti. Starši jih moramo vključiti v dejavnosti, ki so naše, starševske, kot na primer pomoč doma, gospodinjska dela, skrb za sorojence ... Šola in šolsko delo naj raje ostane v šoli in je del tima učenec-učitelj," meni učiteljica. 

Kaj pa se zgodi, če otrok novo snov spoznava skozi učenje na pamet, kar vemo, da številni otroci počnejo. In ne le otroci, tudi starejši. Kakšne so lahko posledice tovrstnega učenja, nas je zanimalo. Frankova pravi, da je odvisno, saj se je nekatere podatke dobro "učiti in naučiti" na pamet. Včasih je to nujno in koristno. Na primer pri abecedi, poštevanki, nepravilnih glagolih in podobno. "Kljub temu pa vsi, ki se ukvarjamo z učenjem, zagovarjamo predvsem razumevanje snovi, ki na koncu vodi tudi do višjih oblik učenja in razmišljanja. Šele takrat, ko razumemo, za kaj gre, lahko primerjamo, analiziramo, interpretiramo in kritično razmišljamo o pojavih in dogodkih okoli nas. Kadar se učimo tako, da snov razumemo, so podatki shranjeni tako, da so med seboj povezani kot kosi sestavljanke. To je tudi pravo učenje za življenje in je trajno," meni in svetuje učiteljica Anja Frank. 

O tehnikah učenja smo se pogovarjali tudi z učiteljico Janjo Rostohar, ki poudarja učenje z razumevanjem in ne učenje na pamet. "Vemo, da učenje na pamet ne daje dolgotrajnega znanja. Pri nekaterih učencih funkcionira v nižjih razredih, ko je učne snovi manj. Zagovarjam učenje z razumevanjem. So pa situacije v šoli in v življenju, ko se moramo kakšen del besedila vendarle naučiti na pamet in s tem ni nič narobe," nam je zaupala. 

A ljudje smo si različni. Kar ustreza nekomu, bo drugemu predstavljalo težavo. "Vsak najde svoj način. Učenci so vidni ali slušni tipi. Vedno je dobro podčrtovanje ključnih besed, izpis pomembnejših vsebin, razdelitev učnih vsebin na več delov ... Ni nujno, da samo sedijo pri mizi. Zagotovo se lahko kakšne vsebine učijo tudi na postelji, na tleh, na blazinah. Kotiček, kjer se otrok dobro počuti, zagotovo pripomore k uspešnemu učenju," svetuje Rostoharjeva. 

Sama se ja rada učila naglas. "Pri sebi sem vedno imela papir in si izdelovala domače zapiske in različne pripomočke. Pri matematiki sem seveda pisno vadila in vadila s primeri. Tudi v višjih razredih sem "že bila učiteljica" in naučeno snov sem ponavljala tako, da sem jo razlagala svojim igračam," se spominja učiteljica, ki prav tako sodeluje v projektu 5KA. 

Kako pa naj starši pomagajo? Kako naj starši ocenijo, katera tehnika učenja je najboljša za njihove otroke? "Morda je bolje, da učenci ugotovijo, katera tehnika učenja jim najbolj leži. Starši se ne morejo učiti namesto njih in pravzaprav so svojo šolo že opravili," je staršem svetovala Rostoharjeva, ki dodaja, da je pomembno, da znajo starši pri otrocih že zelo zgodaj vzbuditi radovednost. "Najbolj se nam bo obrestoval čas, ki jim ga posvečamo. Takrat se z njimi učimo o življenju. To znanje jim bo ostalo za celo življenje. Jaz promoviram tudi branje pravljic otrokom od najzgodnejšega obdobja. Kasneje pa seveda spodbujanje branja tudi z lastnim zgledom," pravi. 

Kaj pa ocene? So res pomembne le petke, nas je zanimalo mnenje učiteljice. "Nikakor niso pomembne le petke. To vemo vsi. Svojim učencem pogosto rečem, da je šola njihova služba in ocene v redovalnici so njihova plača. Sami si morajo postaviti cilje, ki jih želijo doseči. Kot učiteljica si želim, da se otroci trudijo in da pridobijo čim več znanja za življenje. Čez leta jih nihče ne bo spraševal po ocenah, ki so jih imeli. Seveda učencem ocene zelo veliko pomenijo. Žalostna sem, ko kak učenec ob lepi oceni reče, da bo mama vesela. Staršem na roditeljskem sestanku vedno povem, da so oni svoje ocene že dobili. Povem jim tudi, da je zame bolj kot lepe ocene pomembno, da ti otroci nekoč postanejo dobri in pošteni ljudje. Seveda pa trenutno brez ocen ne gre. Ocene, ki morajo biti objektivne, še vedno izkazujejo neko pridobljeno znanje. V času pouka na daljavo se je izkazalo, da je znanje slabše tudi zato, ker smo manj ocenjevali," nam je zaupala naša sogovornica.