"Velik pozdrav temu, kar lahko se zgodi: da lahko nekdo pride kot vajenec in iz njega samo mojster sledi. Ker - če vaja dela mojstra, a vajenca ni, potem se tudi mojstrovina na koncu izgubi. In ko enkrat nekdo pride ... Pazite, kaj govorijo: 'Joj, težko je z vajenci, ker slabo sledijo.' Ampak ljudje po 30 ponavadi zaspijo, ker se zapirajo v svojo rutino, kjer jim je definitivno fino!" Raperski verzi Roka Trkaja, ki delodajalce in mojstre poziva, naj dopustijo poživitev in vstop mlade energije v podjetja, da bodo znova začutili strast ob delu, ki so jo morda nekoč čutili, a sčasoma pozabili. Mladim pa svetuje, naj bodo tiho, ko je treba. "Postavi se v vrsto, poslušaj, učen'c, kaj ti ima za povedat' učitelj, ki je učenja živ studen'c! Daje ti znanje, ki ga boš uporabil, zato delaj, da ga ne boš pozabil!"

"Vajeništvo je odlična pot do poklica, saj prinaša največjo stopnjo zaposljivosti, hkrati pa omogoča nadaljevanje šolanja na programih 3+2, pozneje pa tudi na visokih in višjih šolah," je poudarila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sonja Šmuc. Za mlade je torej odločitev za vajeništvo brez tveganja, saj jih ob koncu šolanja čaka služba, podjetja pa izšolajo bodoči kader, ki je na trgu delovne sile izredno zaželen, je razložila. Letos se v slovenskih podjetjih usposablja 54 vajencev iz drugega in 122 vajencev iz prvega letnika. "Interes narašča, bi si pa želeli še višjo številko, saj je med podjetji veliko zanimanje za vajence. Imamo namreč več kot 700 razpisanih prostih vajeniških mest," je povedala. 

Po besedah državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu Aleša Cantaruttija se podjetja soočajo s pomanjkanjem delovne sile, zato je vajeništvo pomembnem most med izobraževanjem in zaposlitvijo. "Delodajalci sporočajo potrebe po več kot 1000 prostih vajeniških učnih mestih. Menimo, da prav vajeništvo lahko mladim približa poklice, ki so med njimi preslabo poznani in se zato ne odločajo zanje. Pri vajeništvu smo delodajalci, skupaj z zbornicami in šolami, močnejši pri promociji poklicev, ki jih v gospodarstvu kronično primanjkuje. Vsem mladim, ki se bodo odločili za vajeništvo, ne bo nikoli treba skrbeti za zaposlitev," je poudaril.

"Vsi smo v življenju vajenci. Ko začnemo nekaj delati, se moramo vedno še dodatno usposabljati in učiti. Lahko je, dokler je nekaj v besedah, težko pa je nekaj narediti. Če je delo vrednota, ne zastara," je dejal svetovalec predsednika Boruta Pahorja in nekdanji guverner Banke Slovenije, pravnik in politik France Arhar. Pozval je k poštenosti do strank, kupcev, partnerjev. Opomnil je, da je treba biti mož beseda. Če kot obrtnik rečete, da boste prišli ob 15. uri, se držite dogovora.

Vajeništvo se izplača

Ključno je sodelovanje, a največji uspeh bo, ko ne bomo več govorili o vajeništvu kot projektu, temveč bo naravno, del vsakdanjika. V šolskem letu 2017 in 2018 so se dijaki lahko prvič vpisali v štiri vajeniške programe, v prihajajočem bo na voljo že 12 poklicnih programov; v preteklih letih je bilo v dodatna usposabljanja vključenih kar 1200 mentorjev. Vajenci se raje učijo in so bolj uspešni pri šolanju, bodoči delodajalci pa jim že v času vajeništva zagotavljajo nagrade. V tekočem šolskem letu je preko GZS registriranih in aktivnih 160 vajeniških pogodb, kar zagotavlja popolno zaposljivost vseh vključenih dijakov.

Res je, da so mojstri dodatno obremenjeni; vsaj na začetku morajo ob vajencih vložiti več energije. Prvo leto se mladi morda še lovijo, zaupajo jim osnovna, lažja dela. Drugo leto že znajo kaj narediti, v tretjem letniku so se lahko samostojni. Mladi radi delajo, so ponosni, ko nekaj sami naredijo, izdelajo, jim uspe, pravi strokovnjak za vzgojo Marko Juhant. In tudi v Sloveniji lahko govorimo o presežkih. So primeri, ko se en vajenec lahko izobražuje v dveh podjetjih, ko je vajenec odpotoval v tujino na sedež podjetja, ko je delodajalec prilagodil usposabljanje za obetajočega športnika.

Mladi so sposobni, sveži, iznajdljivi, iskrivi, polni idej in predstavniki podjetij, kjer imajo vajence, so si bili na Festivalu vajeništva enotni: izplača se. Vemo, kakšen kader bomo dobili po končanem šolanju - ne neizkušenega začetnika, temveč suverenega mojstra, ki lahko takoj začne delati samostojno, so poudarjali vsi po vrsti. Neprecenljivo in ključno za obstoj. "Ker - če vaja dela mojstra, a vajenca ni, potem se tudi mojstrovina na koncu izgubi."