Žepnina otrokom pomaga, da začnejo spoznavati vrednost denarja in se naučijo, kako upravljati z njim. Ko otroci na primer dobijo žepnino, se morajo odločiti, ali jo bodo uporabili za nakup novih igrač ali pa jo bodo spravili v hranilnik in varčevali. Z varčevanjem se na primer otroci naučijo, da je na stvari, ki si jih želijo, treba počakati. Če žepnino razumemo na tak način, kot jo opisujemo zgoraj, potem omejevanje, za kaj naj otrok porabi denar, ni sprejemljivo, saj žepnina izgubi svoj namen. 

Namen žepnine

Starši imate drugačne poglede na žepnino in njen namen. Za nekatere je to sredstvo nagrajevanja, ko otrok opravi določeno nalogo ali pa pomaga v gospodinjstvu. Drugi menite, da se otrok tako nauči ravnati z denarjem in se začne zavedati, da denarja, ko ga enkrat porabi, ne more pridobiti nazaj. Pomembno je, da se kot starš vprašamo o namenu žepnine in se tega zavedamo. Nagrajevanje z žepnino oziroma denarjem lahko namreč privede do velikih težav. Če otrok za pospravljanje svoje sobe ali sesanje stanovanja prejme žepnino ali denar, bo vzorec ponotranjil in omenjenih stvari ne bo več počel zastonj. Prav tako bo iz situacije razumel, da se za lastno dobro počutje in osebne stvari ni treba potruditi, če ne dobimo denarne motivacije. 

Ali lahko določim, da mora otrok žepnino porabiti za nakup športne opreme?

Verjetno se tudi vi prepoznate v situaciji, ko otroku daste žepnino in mu hkrati poveste, da je to denar, s katerim naj si kupi športno opremo, ki jo nujno potrebuje za košarkarske ali  nogometne treninge. Verjetno se sprašujete, ali naj vztrajate, da si mora s tem kupiti športno opremo, ali lahko ves denar porabi za figurice franšize Star Wars, o katerih sanja že nekaj časa. 

Če se vrnemo k temu, da je namen žepnine ta, da otroci razumejo, da je to njihov denar, s katerim lahko sami razpolagajo, da se naučijo razumevanja vrednosti in upravljanja z denarjem, potem odločitev, za kaj lahko porabijo svojo žepnino, nikakor ne sme biti v domeni staršev. Otroci naj za svojo žepnino odgovarjajo sami in se tudi sami odločijo, za kaj jo bodo porabili. Kašen odnos bo imel otrok do denarja, je odvisno tudi od njegove osebnosti in pa zgleda, ki ga dobi od staršev. Če se odloči, da bo ves denar porabil za igrico, igrače ali sladkarije, mu dovolite, da to tudi stori. Tako bo spoznal, kakšne posledice ima nespametna poraba denarja ali celo njegova izguba. Dovolite otrokom, da naredijo nekaj napak, saj so te del učnega procesa. Pomembno je tudi, da jim v situaciji, ko ves denar porabijo, ne pomagate in ne ponudite dodatnega denarja. Naj počakajo do naslednje žepnine – le tako se bodo zavedali, da denarja, ko ga enkrat porabijo, ne morejo več dobiti nazaj. 

Otroci vas posnemajo 

Dejstvo, da se otroci veliko naučijo z opazovanjem in posnemanjem tako staršev kot tudi drugih v okolici, smo večkrat slišali že vsi. Nič drugače ni pri učenju ravnanja z denarjem. Ko vas opazujejo, kako ravnate z denarjem, za kaj ga porabljate, kako varčujete itd., se zraven učijo in vas lahko v določenih situacijah tudi posnemajo. Če na primer vaš otrok vidi, da si porabo omejite ali nakupujete po najugodnejši ceni, ga tako učite, kako se držati proračuna.