Po besedah Matije Damjana z Inštituta za primerjalno pravo vsaka objava na družbenih omrežjih ni prenos avtorskih pravic. Se pa ob prijavi strinjamo z določenimi pogoji, s katerimi prenesemo nekaj avtorskih pravic na imetnika strani. Avtor tako sicer obdrži avtorske pravice, Facebook, Instagram, Twitter pa lahko s fotografijami praktično delajo po svoji volji, dovoljeno je tudi deljenje.

Pogoje so družbena omrežja spisala predvsem za zaščito njih samih, saj se objavljene fotografije pojavljajo na različnih mestih, v albumu, časovnici, na časovnicah prijateljev, ki všečkajo fotografijo. Vsakič gre za novo objavo, ki je na voljo javnosti, in ob neustreznem dovoljenju bi upravljavci omrežih kršili avtorske pravice. Na koncu pa je seveda od njihove dobre volje odvisno, kako široko bodo dejansko izkoristili pridobljene pravice, oziroma, ali jih bodo uporabili samo na njihovem omrežju, je pojasnil Damjan.

Ne spomni se, da bi družbeno omrežje kdaj uporabilo avtorske pravice svojih uporabnikov. So pa različne analize pokazale, da je morda prenos avtorskih pravic res preširok samo za dosego prvotnega namena. V pogojih je namreč zapisano, da je mogoče posnetke uporabiti tudi v reklamne namene, kar po mnenju Damjana pomeni, da bi jih morda uporabili za svoj oglas znotraj Facebooka, Twitterja, Instagrama. Ne bi jih pa mogli prodati naprej, na primer oglaševalskim agencijam za plakate, letake in podobno.

A vašo fotografijo in posnetek lahko brez vašega soglasja vsakdo sname s spleta, objavi, uporabi. Spomnimo se primera, ko se je na znamki Pošte Slovenije pojavil netopir, ki naj bi ga posnel ameriški fotograf Steve Bourne. Na pošti so poudarili, da ne vedo nič o domnevni kraji, in pojasnili, da so od oblikovalca znamke Edija Berka v skladu s pogodbo o naročilu avtorskega dela pridobili vsa potrebna soglasja.

Če je na spletu brez vašega soglasja objavljena vaša fotografija, je treba najprej ugotoviti, kdo jo je objavil, in najbolj učinkovito je, če se obrnete na upravljavca spletne strani. V Evropski uniji ali ZDA bodo verjetno upoštevali morebitno željo po umiku, drugje ni nujno. Lahko pa vedno rečejo, da so pridobili pravice od družbenega omrežja. Teoretično je sicer možno preganjati zaradi objave, v realnosti pa se lahko posameznik resno vpraša, ali se splača podati v dolgoletno pravdanje za umik ali odškodnino.

So pa bili primeri zlorabe s strani tretjih oseb. Američanka, poročena in mati dveh, je bila šokirana ob pogledu na svojo fotografijo na spletni strani za zmenke. Kot vaba je nastopala kot samska, željna zabave in odprta za partnerstvo. Zaradi kraje identitete je v njenem primeru možen tudi kazenski pregon. Možen bi bil tudi na primer ob objavi fotografij otrok na pedofilski spletni strani, kjer pa je zelo težko najti upravljavca. A v tovrstnih primerih stran po prijavi praviloma hitro odstranijo, čeprav ni nujno, da ne bo znova "zaživela" v neki podobni obliki. Zato je seveda najbolje, da ne objavljate svojih golih otrok.

Vedno je mogoč prepovedni zahtevek, če ne želijo odstraniti fotografije ali posnetka, lahko tudi terjate odškodnino. Odvisno je, kje je upravljalec. Kot rečeno - če je v Evropi ali v ZDA, bodo verjetno sledili našim zahtevam, drugod je že vprašanje. Nekdo z nečednimi nameni ima namreč praviloma strežnike v državah, kjer je skoraj nemogoč pregon. Tako nikakor ne morejo zapreti spletne strani za izmenjavo datotek Pirate Bay, ki je v posmeh oblastem na spletu že od leta 2003. "Premika se iz ene države v drugo in je zelo močan interes tako kapitala kot policije, da bi jo zaprli," je povedal Damjan.

Dejanski nadzor je težko izvajati organom pregona in korporacijam, kaj šele posameznikom. Zato ne potrjujte prijateljev, če jih ne poznate. Preverite varnostne nastavitve, pri objavah uporabite zdravo pamet. Načelno naj bo vodilo: ne objavljajte ničesar, kar ne bi želeli, da bi videl vaš delodajalec ali da bi viselo v galeriji vsem na ogled. Pravo lahko namreč uporabite šele naknadno, njegova učinkovitost je omejena.

A zavedajte se, da ne drži, da z objavo na družbenih omrežjih prenesete vse avtorske pravice. Njihovi upravljalci so si namreč zagotovili pravico, da se izognejo tožbam, da se oni zaščitijo. Čeprav je treba računati, da korporacije vedno in povsod razmišljajo o dodatnem zaslužku.