Zaradi pavjega očesa v oljčnikih, predvsem v dolinah in v nasadih z istrskimi belicami, letos pričakujejo zelo slabo letino, je opozoril predsednik Društva oljkarjev Slovenske Istre Danilo Markočič. Brez cvetnih brstov, ki so uničeni, ponekod ne bo pridelka, je poudaril. Tudi svetovalec za varstvo rastlin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica, Matjaž Jančar, je napovedal slabšo letino, saj so močno prizadete oljke izgubile veliko listov.

Med najbolj znanimi škodljivci oljk je sicer oljčna muha, ki se je lani močno razširila zaradi mile zime in vlažnega poletja, ter težave povzročala tudi v sosednjih državah. Po besedah Jančarja so letos vsaj do sedaj razmere zanjo veliko bolj neugodne kot lani, zato pričakujejo njen "normalen" pojav. Markočič do sedaj sicer nima podatkov, da bi imeli resne probleme tudi njihovi kolegi v tujini. "Znane pa so težave na Hrvaškem, kjer je pridelek pred leti uničil 'rilčkar', in v južni Italiji, kjer je bakterijski ožig oljk prizadel 30.000 hektarjev oljčnikov z več kot šest milijonov dreves."

Markočič se zaveda, da ne morejo nič proti naravnim pojavom, a opozarja, "da so zaradi registracije pri pesticidih krepko v slabšem položaju v primerjavi z ostalimi oljkarskimi deželami". Lani so imeli sosedje podobne probleme kot slovenski oljkarji, "vendar so lažje reševali situacijo, ker imajo na razpolago več pesticidov, ki jih lahko tudi večkrat uporabijo".

Na Uradu za varno hrano odgovarjajo, da oljke vendarle nimajo veliko škodljivcev. Lani je oljčna muha res povzročila veliko škodo, a ključni problem ni bil v izbiri pesticidov, ampak v času uporabe, so poudarili. Zaradi zanj ugodnih vremenskih razmer se je škodljivec namreč pojavil bistveno prej kot ponavadi. In če pesticidov ne uporabimo pravočasno, so manj učinkoviti, so pojasnili.

Lani so registrirali novo vabo proti oljčni muhi, odločajo še o enem sredstvu za zaščito. "V primerjavi s sosednjimi državami lahko povemo, da je število sredstev, dovoljenih v Italiji, večje kot pri nas, kar je v osnovi posledica večjega trga. Z vidika pokritosti sredstev za posameznega škodljivca pa ni večjih razlik," pravijo. Opozorili so še, da je v Sloveniji več kot 50 odstotkov registriranih oljkarjev brez izpita iz pravilne rabe pesticidov, zato jih ne morejo dobiti, čeprav so dovoljeni.

Kljub povečevanju letne proizvodnje oljčnega olja za slovenske potrebe ni dovolj. Ob polni rodnosti ga bodo pridelali več kot 900 ton, kar je še vedno le polovica količin za samooskrbo. Lani so ga bistveno manj, po ocenah Markočiča bi lahko letos od 2000 hektarjev pričakovali od 700 do 800 ton oljčnega olja.

Tudi zato Viljanka Vesel s Poskusnega centra za oljkarstvo opozarja, da največji problem ostaja zagotovitev primerne količine olja. Dodaja, da oljkarstvo ni dobičkonosna panoga, zato tudi ob povprečni letini potrebuje pomoč. In v zadnjem obdobju pa se je vseeno nekaj le spremenilo: katastrski dohodek je vezan na pridelke zadnjih treh let, če je malo pridelka, je nizek ali ga ni.

Na kmetijskem ministrstvu so pojasnili, da oljkarji, tako kot ostali kmetje, dobijo pomoč iz ukrepov skupne kmetijske politike, tudi iz evropskih sredstev. Nekoč so lahko dobili 332 evrov na hektar oljčnega nasada, tako kot za hektar njive, danes se morebitna denarna pomoč obračuna za vsakega posebej.

Vrhunski proizvod

Slovensko oljčno olje velja za vrhunski proizvod, predvsem od pridelovalcev z zaščiteno označbo porekla za ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre. Večinoma prodajajo na domu, manj po trgovinah. Cene so višje od drugih uvoženih olj, sploh ko gre za višjo kakovost. A so tudi pri nas lahko slabša olja, odvisno od pridelovalca in njegovega dela. Olja s prenizko ceno so vprašljiva, dobro se lahko dobi za 14, 16 evrov na liter, v trgovini so cene še višje.