Seks ni vprašanje prihodkov ...

Richarda Reevesa in Joanno Venator je najprej zanimala spolna aktivnost anketiranih pripadnic nežnejšega spola. Pri tem sta jih razdelila v več socialnih skupin, od tistih, ki živijo pod pragom revščine, do tistih, ki zaslužijo tudi 400 odstotkov več kot najrevnejše anketirane. Ugotovitve: vse ženske, ne glede na materialni položaj, imajo približno enako pogosto spolne odnose – v preteklem letu je bilo tako spolno aktivnih dve tretjini anketiranih.

Stopnja rodnosti pa je po drugi strani s povečanjem prihodkov postajala vse nižja, prav tako se je nižalo tudi število tistih, ki se odločajo za kontracepcijska sredstva in splave. Iz tega bi lahko sklepali, da bogatejše ženske ne želijo imeti otrok, revnejšim pa je to glavni cilj v življenju – a ta ugotovitev naj bi bila napačna.

... preprečevanje nosečnosti pa je!

Želja po otroku naj ne bi bila odvisna od dohodkov, kažejo rezultati opravljene študije. Približno dve tretjini vseh žensk je namreč zatrdilo, da si trenutno ne želijo zanositi, približno 30 odstotkov pripadnic nežnejšega spola pa ne bi motilo, če bi jutri izvedele, da so noseče. Razlog za velike razlike v rodnosti med bogatimi in revnimi se torej skriva nekje drugje. Prav zato sta se raziskovalca odločila ponovno proučiti podatke in spremeniti parametre analize. Tokrat sta predpostavljala, da imajo vse ženske enak dostop do kontracepcije in splava kot tiste najpremožnejše – in ugotovila, da prav tu tiči razlog za razlike v rodnosti.

Enak dostop zmanjšuje rodnost

Enak dostop do možnosti splava bi kar za tretjino zmanjšal stopnjo rodnosti v skupinah žensk z najnižjimi prihodki. Če k temu prištejemo še enak dostop do kontracepcijskih sredstev, bi stopnja rodnosti padla kar za polovico. Najrevnejše ženske bi imele v tem primeru sicer še vedno kar dvakrat toliko otrok kot najpremožnejše, a bi to bilo kljub temu veliko manj kot sedaj, ko jih imajo kar petkrat toliko in s tem, ko jih enostavno ne morejo preživeti, močno obremenjujejo državo, njen proračun, s tem pa posredno tudi slabijo gospodarstvo. 

So rezultati študije relevantni tudi za nas?

So kontracepcijska sredstva v Združenih državah torej predraga za revne ženske? No, tega vsekakor ne moremo trditi za kondome, čeprav je cena teh v Združenih državah Amerike nekoliko višja kot v večini evropskih držav. Vsekakor niso najvarnejša oblika kontracepcije, že samo zato, ker jih je potrebno vsakič znova ročno natikati na spolni ud. avtomatska in dolgoročnejša zaščitna sredstva, kot je denimo spirala, pa so onstran Atlantika pogosto precej draga, čeprav se v primerjavi z nezaželeno nosečnostjo še kako splačajo. Kljub temu so, kot zaključujeta tudi Reeves in Venator, je to za revnejše skupine prebivalstva enostavno previsok strošek. Ob tem poudarjata, da so rezultati njunega raziskovanja relevantni izključno za Združene države Amerike in jih torej niti približno ne moremo posploševati na celotni svet, saj je zdravstvena zakonodaja pri nas in v večini drugih evropskih držav kar zadeva preprečevanje neželene nosečnosti prijazna do vseh žensk, ne glede na materialno stanje.