Zakaj ugodnosti za zdravje uporabljajo prav tisti, ki jih najmanj potrebujejo?

Podjetja danes v zdravje zaposlenih vlagajo več kot kadarkoli prej. Ponujajo subvencionirane vadbe in športne aktivnosti, organizirajo športne dneve, zaposlenim zagotavljajo sadje in druge bolj zdrave izbire na delovnem mestu, urejajo kolesarnice ter vlagajo v ergonomsko opremo, kot so nastavljive pisalne mize in ergonomski stoli. V številnih podjetjih so to postali že ustaljeni ukrepi za spodbujanje bolj zdravega življenjskega sloga.

Kljub temu pa številni kadroviki ugotavljajo, da se pri večini aktivnosti vedno znova vključujejo isti zaposleni, ki so za zdravje skrbeli že prej, medtem ko zaposleni, ki se soočajo z največ obremenitvami, ostajajo ob strani. Prav zato se vse pogosteje postavlja vprašanje, ali je dovolj, da podjetje ugodnost zgolj ponudi, ali pa mora razmišljati tudi o tem, kako jo približati ljudem, ki jo najbolj potrebujejo.

Večina podjetij danes dobro razume pomen zdravja zaposlenih. Mnoga namenjajo sredstva za različne aktivnosti, pri ocenjevanju uspešnosti pa pogosto spremljajo predvsem stroške in manj dejansko udeležbo.

Prav tu se pokaže pomembna razlika. Ugodnost lahko obstaja, vendar to še ne pomeni, da jo uporablja večina zaposlenih. Še posebej pogosto se pojavlja pojav, ko se za ponujene aktivnosti odločajo ljudje, ki so že motivirani za gibanje in zdrav življenjski slog.

Kot pojasnjuje Domen Zupan, kineziolog in vodja programa Zdravi zaposleni:

"Ko podjetje uvede subvencionirano vadnino, se prijavijo tisti, ki so telovadili že prej. Človek, ki ga po osmih urah boli hrbet in ga čaka še ura vožnje, se ne prijavi. Ukrep je torej najmanj dosegljiv prav tistim, zaradi katerih je bil uveden."

To ne pomeni, da so tovrstni ukrepi neučinkoviti. Pomeni pa, da sam obstoj ugodnosti še ne pove veliko o njenem dejanskem dosegu. Če želimo razumeti učinek posamezne aktivnosti, se je smiselno vprašati, koliko zaposlenih jo uporablja in kdo so ti ljudje.

Razlogi za nizko udeležbo pogosto niso povezani s pomanjkanjem interesa. Po koncu delovnika številne zaposlene čakajo vožnja domov, družinske obveznosti, izmensko delo ali druge naloge, zaradi katerih jim preprosto zmanjka časa. Posebej zahtevno je vključevanje pri terenskih zaposlenih in v podjetjih z več lokacijami, kjer sodelavci nimajo enakega delovnega urnika ali niti niso vsak dan na istem mestu.

Vsak ukrep, ki od zaposlenih zahteva dodatni čas, organizacijo ali prilagajanje po službi, zato izgubi del ljudi, še preden se sploh začne. Prav tu se pogosto skriva razlog, da pričakovana udeležba ostane nižja od želene.

Povsem drugačno izkušnjo imajo podjetja pri ukrepih, ki jih prenesejo v delovni čas in delovno okolje. Takrat zaposleni za sodelovanje ne potrebujejo dodatnega časa, usklajevanja urnikov ali organizacije po službi.

Prav v tem je ena največjih razlik v primerjavi z aktivnostmi, ki potekajo po službi. Zaposlenemu ni treba načrtovati dodatnega časa ali spreminjati vsakodnevnih navad.

Kot poudarja Domen Zupan: "Petnajst minut med delovnim časom pomeni, da se zaposlenemu ni treba za nič odločiti. Ni prijave, ni preoblačenja, ni dodatnega časa po službi. Prav ta korak je tisti, na katerem večina ljudi odpade, in ko ga odstranimo, sodelujejo tudi tisti, ki sicer ne bi nikoli."

Ko se aktivnost zgodi tam, kjer zaposleni že so, postane bistveno bolj dostopna. Tako se lahko vključijo tudi sodelavci, ki se za aktivnosti zunaj delovnega časa sicer ne bi odločili.

Poseben izziv predstavljajo podjetja, ki poslujejo na več lokacijah. Pisarna v Ljubljani, proizvodni obrat v Mariboru in skladišče na Primorskem pogosto nimajo enakih pogojev in možnosti.

V praksi se velikokrat zgodi, da je izvajanje aktivnosti odvisno od posameznika na določeni lokaciji. Kjer je pobudnik bolj aktiven, se aktivnosti izvajajo. Drugje jih ni. Če želi podjetje zaposlenim zagotoviti primerljivo izkušnjo ne glede na lokacijo, potrebuje izvajalca, ki lahko pokrije različne dele Slovenije in zagotovi enako raven izvedbe.

Če se podjetja pri ugodnostih, ki potekajo po delovnem času, pogosto srečujejo z nizko udeležbo, je smiselno najprej preveriti, kje se pravzaprav izgubljajo zaposleni. Vprašanje ni le, koliko podjetje vlaga v posamezne ukrepe, ampak tudi, koliko ljudi jih dejansko uporablja in komu so namenjeni.

Prvi korak je zato spremljanje udeležbe, ne zgolj stroškov. Drugi korak je pogovor z zaposlenimi o tem, kaj jih pri vključevanju v aktivnosti najbolj ovira. Šele nato je smiselno preizkusiti ukrep, ki zaposlenega ne obremeni z dodatno organizacijo in poteka med delovnim časom. Takšen pristop je smiseln ne le z vidika zaposlenih, temveč tudi zato, ker zakon od delodajalcev zahteva načrtovanje in izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu.

Ena od možnosti je projekt DIR – Delo in rekreacija, ki ga že sedmo leto zapored izvaja GiBit v okviru programa Zdravi zaposleni. Projekt je za podjetja brezplačen, izvedba pa poteka med 1. in 22. oktobrom 2026 na lokaciji podjetja in med delovnim časom.

Podjetja lahko izberejo delavnico ergonomije delovnega mesta ali aktivni odmor, ki vključuje 15 minut vodenega gibanja med delom. Celotna izvedba na posamezni lokaciji traja približno uro do uro in pol, zanjo pa niso potrebni posebna oprema, dodatni prostori ali zahtevnejša organizacija.

Do danes se je v projekt prijavilo že več kot 100 podjetij iz več kot 30 krajev po Sloveniji. Med njimi so proizvodna podjetja in avtomobilska industrija, banke in zavarovalnice, organizacije s področja zdravstva in farmacije, trgovinska in logistična podjetja, IT-podjetja, ustanove javne uprave ter številne izobraževalne institucije. Ker na terenu deluje več ekip hkrati, je program mogoče izvesti tudi na več lokacijah istega podjetja, kar je posebej pomembno za organizacije z razpršenimi enotami po Sloveniji.

Mnogi zaposleni se z izzivi, opisanimi v članku, srečujejo vsak dan, vendar pogosto nimajo vpliva na odločitve o promociji zdravja v podjetju. Če menite, da bi bile aktivnosti, ki potekajo med delovnim časom, koristne tudi v vašem delovnem okolju, lahko na to opozorite svojega vodjo ali kadrovsko službo.

Če pri svojem delu opažate podobne izzive ali menite, da bi lahko tudi v vašem podjetju naredili več za zdravje zaposlenih, lahko o tem opozorite svojega vodjo ali kadrovsko službo.

Predlog sporočila: Pozdravljeni, projekt DIR – Delo in rekreacija oktobra izvaja brezplačne aktivne odmore in delavnice ergonomije na lokaciji podjetja. Prijave so odprte do 11. septembra, podjetja pa se lahko vpišejo tudi na seznam za naslednji krog. Bi to poskusili pri nas?

Številna podjetja danes že vlagajo v zdravje zaposlenih, vendar se pri tem pogosto srečujejo z vprašanjem, kako z aktivnostmi doseči čim širši krog sodelavcev. Prav zato je smiselno začeti z ukrepi, ki zaposlenim ne nalagajo dodatnih obveznosti in jih je mogoče izvesti neposredno v delovnem okolju.

Prijave za 7. projekt DIR – Delo in rekreacija so odprte do 11. septembra 2026. Sodelovanje je za podjetja brezplačno, izvedba pa bo potekala med 1. in 22. oktobrom 2026 na lokaciji podjetja. Če vam oktober ne ustreza, se lahko vpišete tudi na seznam za naslednji krog.

Kot poudarja Domen Zupan:

"Ni treba ničesar organizirati. Pridemo k njim, med delovnim časom, in po obisku vedo, kje so in kaj bi bil smiseln naslednji korak. Največ podjetij se ustavi prav pri tem, da ne vedo, kje začeti."

Včasih je prav prvi korak najtežji. Ko pa podjetje dobi vpogled v dejanske potrebe zaposlenih in preizkusi aktivnosti v delovnem okolju, lažje načrtuje tudi naslednje ukrepe. Zato je lahko projekt DIR za marsikatero podjetje preprost način, da od ponudbe preide k nečemu, kar zaposleni dejansko uporabljajo.

Oglasno sporočilo

Viri: GOV.SI in ZVZD-1, 6. in 32. člen