Ali je univerzalni temeljni dohodek nujen za prihodnost dela?

Napredek umetne inteligence, ki se v zadnjih letih pospešuje do zgodovinskih razsežnosti, sproža resne pomisleke glede prihodnosti dela. Po podatkih poročila Gerald Huff Fund for Humanity lahko do leta 2028 izgine ali se bistveno spremeni kar 45 milijonov delovnih mest v ZDA, kar pomeni približno četrtino vseh delovnih mest v državi. Študija opozarja, da nove tehnologije ne ogrožajo le fizičnih del, temveč vedno bolj tudi administrativne, storitvene, izobraževalne in finančne poklice, poroča stran Business Wire.

Podobno sliko opisujejo tudi analitiki portala The Hill, kjer strokovnjaki, med njimi pionir umetne inteligence Geoffrey Hinton, opozarjajo, da se sposobnosti AI podvojijo vsakih sedem mesecev, kar pomeni, da se avtomatizacija širi bistveno hitreje, kot jo lahko dohajajo trg dela, politika in zakonodaja. Najprej izginjajo podporne in rutinske kognitivne službe (npr. klicni centri, administracija), nato sledi računovodstvo, pravniški poklici, trženje, novinarstvo in celo programiranje. 

Ko se družbe soočajo s hitrimi in pogosto neobvladljivimi spremembami na trgu dela, se v tujini krepi razprava o univerzalnem temeljnem dohodku (UTD). Ta bi zagotavljal redni in brezpogojni dohodek vsem državljanom – tudi tistim, ki zaradi tehnološkega napredka izgubijo delo.

Po analizi GovFacts UTD že dolgo ni več obrobna ideja, temveč ena najresnejših možnih politik prihodnosti. Razlog je v tem, da tradicionalni model dogovora delo za preživetje morda ne bo več vzdržen v svetu, kjer večino produktivnosti ustvarijo algoritmi in stroji, ne ljudje. 

Newsweek poroča, da zagovorniki UTD, med njimi tudi ustanoviteljica Gerald Huff Fund for Humanity Gisele Huff, opozarjajo na analogijo z veliko depresijo, ko je bil kot odgovor na krizo uveden socialni sistem. Po njihovem mnenju je današnja situacija podobno prelomna in zahteva prav tako drzno rešitev. 

1. Tehnološka brezposelnost bo postala strukturna

Številni tuji analitiki opozarjajo, da tokrat ne gre za običajno tehnološko preobrazbo, temveč za tehnološki prelom, saj AI nadomešča kognitivno delo, ki je bilo do nedavnega zaščiteno pred avtomatizacijo. 

2. Doslej izvedeni pilotni projekti so pokazali pozitivne učinke

Po podatkih Stanford Basic Income Lab je bilo v zadnjih desetletjih izvedenih več kot 160 pilotnih programov UTD, večinoma z ugodnimi učinki na zdravje, počutje in zmanjševanje revščine, poroča LSE Business Review.

3. UTD kot stabilizator ob velikih gospodarskih pretresih

Gerald Huff Fund for Humanity poudarja, da bi UTD lahko služil kot moderen stabilizator, podoben socialni varnosti iz 30. let prejšnjega stoletja, saj tradicionalni sistemi socialne varnosti ne dohajajo hitro spreminjajočega se trga dela. 

Kljub rastoči podpori ideji UTD številni strokovnjaki opozarjajo na velike finančne in družbene izzive. Portal CapX v svoji analizi navaja, da bi popolna uvedba UTD v Veliki Britaniji zahtevala drastično povišanje davkov, pri čemer nekateri izračuni kažejo celo potrebo po 45-odstotni enotni davčni stopnji za financiranje takšnega programa.

Prav tako opozarjajo, da nobena država na svetu še ne izvaja polnega, brezpogojnega UTD, temveč le ciljno usmerjene ali delne programe, zato ni jasnega zagotovila, da bi UTD dolgoročno dejansko rešil težavo tehnološke brezposelnosti.

Vprašanje, ali bodo ljudje zaradi AI množično ostali brez služb, ni več zgolj teoretično. Kot kažejo napovedi uglednih tujih institucij in strokovnjakov, se svet približuje obdobju, ko bodo stroji opravljali večji del dela, ljudje pa bodo potrebovali nov socialni okvir za preživetje in dostojno življenje.

Ali bomo kot družbe uvedle UTD ali pa bomo iskali druge načine varovanja delavcev pred hitrimi tehnološkimi spremembami?

Od odgovorov na ta vprašanja bo odvisno, ali bodo koristi umetne inteligence dostopne vsem – ali pa bo tehnološki napredek ustvaril nove globoke družbene razkole.

Viri: GovFacts, The Hill, Business Wire, CapX, LSE Business Review, Newsweek