Programi, prilagojeni posameznikom, lahko starejšim brezposelnim pomagajo pri vrnitvi na trg dela, ugotavljajo v münchenskem gospodarskem inštitutu Ifo. Kot opozarjajo, dolgotrajna brezposelnost državo stane dvojno, saj izplačuje socialne prejemke in izgublja davčne prihodke. Zato se lahko splačajo tudi dražji progami za vrnitev na trg dela.

Skoraj polovica dolgotrajno brezposelnih je starejših od 55 let

Leta 2025 je bilo v Nemčiji med dolgotrajno brezposelnimi 47 odstotkov starih 55 ali več let. V starostni skupini od 25 do 54 let je medtem ta delež znašal 34 odstotkov. "Čim dlje traja brezposelnost, tem težje se je vrniti na trg dela. Za starejše osebe to pogosto pomeni predčasno upokojitev," so v ta teden objavljenem sporočilu za javnost navedli na inštitutu Ifo.

"Dolgotrajna brezposelnost državo stane dvojno: na eni strani izplačuje socialne prejemke, na drugi pa izgublja davčne prihodke. Zato se lahko splačajo tudi dražji programi, če brezposelnim pomagajo pri ponovnem vključevanju na trg dela," je prepričana raziskovalka iz inštituta Ifo Pia Heckl.

Daljša kot je brezposelnost, težja je vrnitev na trg dela

Tisti, ki po desetletjih dela ostanejo brez službe, potrebujejo drugačno pomoč pri iskanju nove službe.
Tisti, ki po desetletjih dela ostanejo brez službe, potrebujejo drugačno pomoč pri iskanju nove službe. FOTO: Shutterstock

Na inštitutu so pri tem izpostavili avstrijski program, ki je dolgotrajno brezposelnim ponujal začasna delovna mesta, in ga je v celoti financirala država. Dve leti po zaključku programa je bila verjetnost ponovne zaposlitve za 43 odstotnih točk višja kot v primerjalni skupini. Ta učinek temelji izključno na redni, nesubvencionirani zaposlitvi.

"Čeprav je bil program drag, je bilo približno 68 odstotkov stroškov kljub temu v štirih letih pokritih z dodatnimi prihodki in prihranki pri nadomestilih za brezposelnost," je ocenil Martin Halla z Dunajske ekonomske univerze. Udeleženci so bili v povprečju stari 54,6 leta. Do njihove upokojitve bi se program torej še vedno lahko v celoti izplačal, navaja Ifo.

Tudi nizozemski primer kaže pozitivne rezultate

Analiza je zajela tudi primer iz Nizozemske. Tam starejši brezposelni prejemajo celovito svetovanje. Eno leto po izgubi zaposlitve 40 odstotkov anketirancev ni več prejemalo nadomestila za brezposelnost. V primerjalni skupini je ta delež znašal 38 odstotkov. Država je prihranila okoli 715 evrov na osebo, medtem ko je sam program stal 470 evrov na osebo.

Vsak starejši brezposelni potrebuje drugačen pristop

"Izkušnje iz drugih držav kažejo, da starejši brezposelni niso homogena skupina. Nekdo, ki po desetletjih delovne dobe prvič izgubi službo, potrebuje drugačno vrsto pomoči kot nekdo, ki je brezposeln že več let," je izpostavila Heckl. "Tovrstni programi v Nemčiji bi morali biti posebej prilagojeni posameznim oviram," je prepričana.