S približevanjem turistične sezone na Hrvaškem se pojavlja eksponentno povečanje povpraševanja po storitvah čiščenja v različnih sektorjih, vključno s hotelsko industrijo, kampi, zasebnimi nastanitvami in poslovnimi prostori. Opazna značilnost tovrstnih delovnih mest pa je sistemska neopredeljenost višine plačila v večini objavljenih oglasov. 

Kljub temu, da so naloge in zahteve dela pogosto izčrpno opisane, so konkretni finančni pogoji le redko navedeni, kar delavcem otežuje informirano odločanje in primerjavo ponudb. Ta anomalija na trgu dela spodbuja razmišljanje o transparentnosti plačnih politik in alternativnih pristopih k ocenjevanju vrednosti dela v sektorju čiščenja. Medtem ko formalni oglasi puščajo plačo prikrito, so diskusije na spletnih forumih razkrile znatno višje zaslužke, ki jih dosegajo samozaposlene čistilke, kar poudarja razliko med ponudbo in povpraševanjem na trgu. Analiza tega fenomena je ključna za razumevanje sodobnih delovnih trendov in finančnih priložnosti, ki se odpirajo v luči močne turistične rasti.

Analiza tipičnih delovnih oglasov za čistilce na Hrvaškem razkriva konsistentno pomanjkanje specifičnih podatkov o plačilu, kar delavcem otežuje predvidevanje finančnega izplena. Na primer, oglas za sezonsko delo v kampu na otoku Pagu išče osebo za čiščenje sanitarnih prostorov, gostinskih objektov in nastanitev, z zagotovljeno nastanitvijo in prehrano, ne pa tudi navedeno plačo.

Podobno je v Pulju, kjer se išče več delavcev za čiščenje različnih prostorov, delodajalec obljublja redna plačila in plačan prevoz, a brez informacije o konkretnih vsotah. Tudi oglas iz Cavtata, ki je zanimiv zaradi poudarka na primernosti dela za upokojence – čiščenje banke za eno uro dnevno – ne navaja urne postavke ali skupnega nadomestila. 

Čistilka s čistili
Čistilka s čistiliFOTO: Shutterstock

V vseh teh primerih se predpostavlja, da bo plača v skladu z zakonsko določenim minimumom, ki v hrvaških bruto okvirjih znaša 1.050 evrov od 1. januarja, kar pogosto služi kot izhodišče za sezonska in pomožna dela. To kaže na širši problem na trgu dela, kjer se specifične informacije o plačilu pogosto zamolčijo, s čimer se poudarja pomen razumevanja osnovnih delovnopravnih normativov in alternativnih poti za dosego boljših finančnih pogojev.

V nasprotju s pomanjkljivo transparentnostjo v tradicionalnih oglasih, mnoge čistilke na Hrvaškem uspešno delujejo samostojno, pri čemer same določajo cene svojih storitev in optimizirajo dobiček. Nedavna razprava na spletni platformi Reddit je poudarila ta trend, kjer je bilo opaženo, da se zaračunavanje storitev vse pogosteje izvaja na podlagi površine prostora, in ne po urni postavki. To omogoča posameznicam bolj strateško in učinkovito izkoriščanje svojega časa. 

Izpostavljen je bil primer ženske, ki za čiščenje treh pisarn, hodnika in dveh sanitarnih prostorov, ki traja približno dve uri mesečno, zaračuna neverjetnih 200 evrov. Dodatni komentarji razkrivajo, da se čiščenje apartmajev v zasebnih nastanitvah giblje med 2 in 3 evri za kvadratni meter, s specifičnim dodatnim plačilom za pranje posteljnine. Tako lahko čiščenje 50 m2 apartmaja doseže približno 120 evrov na prihod gostov, medtem ko za 70 m2 apartmaje cena naraste celo do 150 evrov. Ti podatki eksplicitno kažejo, kako individualna prožnost in tržna pozicija omogočata bistveno višje zaslužke v primerjavi s formalnim delovnim razmerjem za minimalno plačo.

Ena izmed ključnih prednosti samozaposlovanja na področju čiščenja je prilagodljivost, ki omogoča posameznikom, da optimizirajo svoj delovni urnik glede na osebne potrebe in obveznosti. To je še posebej privlačno za demografsko skupino upokojencev, ki iščejo priložnosti za dopolnitev pokojninskih prihodkov z minimalno obveznostjo, a hkrati z znatnim finančnim potencialom. 

Oglas za čiščenje banke v Cavtatu, ki zahteva zgolj eno uro dela dnevno, petkrat tedensko, s prostimi vikendi in prazniki, izjemno dobro ilustrira to točko. Kljub temu da ni bila navedena plača, takšen urnik v kombinaciji s plačilom, ki se zgleduje po tržnih cenah samozaposlenih čistilcev, ki storitev zaračunajo na kvadratni meter, potencialno predstavlja veliko bolj donosno priložnost, kot bi se zdela na prvi pogled. Namesto fiksne, pogosto nizke, urne postavke, je mogoče postaviti ceno na podlagi pričakovane storitve, s čimer se ustvari večja vrednost za ponudnika in stranko. Ta pristop odpravlja stroga omejevanja in omogoča delavcem, da delajo le takrat in toliko, kolikor želijo, pri čemer si zagotovijo precejšnje prihodke. 

Vir: Telegraf Bizis in Dnevno