Ne glede na to, ali gre za industrijo, bolnišnice ali trgovino – pomanjkanje delovne sile je v Nemčiji vedno večja težava. Tudi pritok tujih delavcev v državi ne teče tako, kot so si začrtali vladajoči. Zato je vse več pozivov, da je treba reformirati zakon o priseljevanju, piše spletna stran Deutsche Welle.

Ne morete rezervirati mize, ker ni kuharja

"Imel bi mizo za vas, a žal ni nikogar, ki bi lahko kuhal ," je v telefonskem pogovoru dejal lastnik neke restavracije, poroča omenjena spletna stran. 

V celotni Nemčiji kronično primanjkuje kuharjev, kuharskih pomočnikov in natakarjev. A delovna sila ni problem le v gostinstvu. Vlaki so odpovedani, ker ni dovolj strojevodij. Kovčki se kopičijo na letališčih, ker jih nima kdo pretovoriti. Na varnostnih točkah ljudje izgubljajo živce, ker zaradi dolgih vrst ne pridejo do svojih letal. Vrtci umikajo potrdila o sprejemu, ker je premalo vzgojiteljev.

Ogroženih je kar 148 poklicev

V raziskavi nemške industrijske in gospodarske zbornice, ki zastopa interese več milijonov podjetij v industriji, trgovini in storitvah, se 56 odstotkov podjetij pritožuje nad pomanjkanjem delavcev in meni, da je to ena največjih groženj njihovemu poslovanju, poroča Deutsche Welle.

Nemška agencija za delo beleži pomanjkanje delovne sile v 148 poklicih, ogroženih pa je še 122 poklicev. V povprečju traja osem mesecev, dokler dom za starejše ne najde negovalca. Gradbena podjetja v povprečju čakajo pol leta, da najdejo delavce. V državi je objavljenih več kot 1,7 milijona prostih delovnih mest.

"Pred petimi, desetimi leti smo naše storitve oglaševali le v klasičnih oglasih. Danes plačujemo oglase v vseh vrstah medijev, da bi tako pritegnili in našli tudi delavce," pravi Markus Winter, direktor podjetja IDS v Baden-Württembergu, ki zaposluje delavce različnih poklicev. Podjetje ima okrog 750 zaposlenih in potrebuje kadre v več kot 20 poklicih – ključavničarje, ličarje, viličarje, dostavljavce ... 

Pomanjkanje delovne sile se ni pojavilo nenadoma. "Zdaj smo v razmeroma dramatičnem položaju, ki smo ga že dolgo napovedovali," pravi Herbert Brücker, profesor na Inštitutu za trg dela in poklicne raziskave v Nürnbergu. Po njegovih opažanjih so demografske spremembe zdaj jasno vidne.

Nemčija letno izgubi okoli 350.000 pripadnikov delovno sposobne generacije. Hkrati se bodo demografsko močne generacije upokojile šele čez nekaj let. Strokovnjaki, kot je Brücker, opozarjajo, da bo do leta 2035 na trgu dela primanjkovalo sedem milijonov delavcev.

Pridejo in ... odidejo

Pomanjkanje delavcev je ogromno. Če bi ga želeli sanirati, bi moralo vsako leto v Nemčijo priti (in tam tudi ostati) približno 400.000 priseljencev. Gre za priseljence iz držav zunaj Evropske unije, saj je evropski bazen kadra že presušen. 

Od leta 2012 lahko strokovnjaki z akademsko izobrazbo pridejo v Nemčijo, zahvaljujoč tako imenovani "modri karti EU". Leta 2020 je začel veljati Zakon o priseljevanju strokovne delovne sile (FEG), ki pa ni zajel le akademsko izobraženih priseljencev, temveč širši bazen kadra. Vendar zakoni ne prinašajo rezultatov, ki so jih Nemci pričakovali. 

Herbert Brücker razkrije, da je leta 2020 v Nemčijo prišlo 30.000 delavcev iz tujine, a da je nato državo zapustilo 20.000 delavcev.

Nemška vlada zdaj načrtuje reformo zakonodaje, tako da bo nemški trg dela odprt tudi za delavce, ki nimajo potrebne diplome ali certifikata za delo v Nemčiji. Menijo namreč, da bi morali tem delavcem dati možnost, da potrdila o izobraževanju pridobijo v podjetjih, ki jih sprejmejo.

V prihodnje naj bi podjetja pri zaposlovanju lahko prosto ocenila, ali nekoga potrebujejo ali ne, diploma pa bo drugotnega pomena, poroča Deutsche Welle.

A v praksi bo še vedno izredno težko. O tem govori odvetnica Bettina Offer, ki svetuje podjetjem, ki želijo najeti delavce iz tujine. Tudi če imajo ti delavci že sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v nemškem podjetju, v svoji matični državi zelo težko pridejo do termina na nemškem veleposlaništvu, kjer bi jim izdali vizo, pogosto pa preverjanje vloge traja več mesecev. V tem času pa nemški delodajalci sedijo v Nemčiji križem rok in čakajo, kdaj bo delavec končno prišel k njim.

"Oblasti ves čas preverjajo sume, da skušajo moje stranke nekako pretihotapiti tuje delavce v Nemčijo, in nočejo razumeti, da delodajalci samo iščejo delovno silo," pravi odvetnica in dodaja, da gre za "globoko zakoreninjeno obrambno držo", ki je prisotna med pristojnimi organi. Proti takšnemu odnosu se je še treba boriti, saj je vsak delavec, ki pride v Nemčijo, pridobitev za državo, poudarja.