Šok, ki ga doživi vse več zaposlenih

Večina ljudi izgubo službe povezuje s slabimi poslovnimi rezultati, odpuščanji ali osebnimi napakami. Toda včasih službo izgubijo tudi zaposleni, ki so svoje delo opravljali dobro in pri tem niso storili nič narobe. Dovolj je, da se podjetje znajde v težavah.

V zadnjih letih smo videli več primerov, ko so se velike in navidez stabilne družbe znašle pred zaprtjem ali stečajem. Ko se to zgodi, so največja negotovost pogosto prav zaposleni, ki morajo na hitro razmišljati o naslednjem koraku.

Ko podjetje naznani zaprtje, mnogi zaposleni upajo, da se bo našel kupec, investitor ali druga rešitev. Prav to je po mnenju strokovnjakov pogosto napaka. Kadrovski svetovalci opozarjajo, da je bolje začeti iskati novo zaposlitev takoj, ko se pojavijo resni znaki težav.

Razlog je preprost. Ko veliko podjetje propade, se na trgu dela hkrati znajde na stotine ali celo tisoče ljudi s podobnimi znanji in izkušnjami. Tisti, ki začnejo prej, imajo več časa za mreženje, razgovore in izbiro delodajalca.

Po drugi strani strokovnjaki opozarjajo tudi na drugo skrajnost. Nekateri po slabi novici pošljejo življenjepis na desetine naslovov in sprejmejo prvo ponudbo, ki jo dobijo. Takšne odločitve so pogosto posledica strahu, ne pa premišljenega načrtovanja kariere.

Portal CNBC Make It zato svetuje previdnost pri sodelovanju s posredniki in kadrovskimi agencijami. Kandidati naj vedo, kdo pošilja njihov življenjepis in katerim podjetjem.

Eden največjih strahov po izgubi službe je vprašanje, kako bo obdobje brez zaposlitve videti v življenjepisu. Toda delodajalci običajno dobro razumejo razliko med odpovedjo zaradi slabega dela in izgubo službe zaradi zaprtja podjetja. Nekaj mesecev brez zaposlitve zato praviloma ni razlog za alarm.

Bolj problematično je lahko, če posameznik zaradi finančnega pritiska sprejme delo, ki mu ne ustreza, nato pa v njem vztraja zgolj zato, ker se boji nove menjave.

Ko podjetje propade, ljudje pogosto izgubijo več kot le plačo. Izgubijo tudi občutek varnosti, utečeno delovno okolje in mrežo sodelavcev, s katerimi so vsak dan sodelovali. Prav zato strokovnjaki poudarjajo pomen ohranjanja stikov.

Veliko ljudi novo službo najde prek priporočil nekdanjih sodelavcev, bivših nadrejenih ali poslovnih partnerjev. Pogosto lahko ena sama informacija o prostem delovnem mestu pomeni več kot deset poslanih prijav.

Tudi v Sloveniji smo v zadnjih letih videli primere podjetij, ki so se znašla v težavah kljub dolgoletni tradiciji. Zato strokovnjaki za trg dela vse pogosteje poudarjajo, da varna zaposlitev danes ni več samoumevna.

Največja zaščita zaposlenega ni nujno podjetje, v katerem dela, ampak njegova znanja, mreža poznanstev in pripravljenost, da se pravočasno odzove na spremembe.

Če se podjetje znajde v težavah, je zato najboljša strategija preprosta: ne čakati, ne paničariti in ne zapirati vrat ljudem, s katerimi ste delali.

Viri: CNBC Make It, Telegraf Biznis