Tega na razgovoru nikar ne povejte

V stresnih situacijah, kot je razgovor za službo, ima vsaka beseda težo. Karierna komunikacijska strokovnjakinja Lisa Villegas opozarja, da si menedžerji preko navidez nedolžnih vprašanj hitro oblikujejo vtis o kandidatu; če izpostavite "slabosti" v obliki stavkov, ki krepijo dvom, si lahko nehote znižate možnosti za zaposlitev. To potrjujejo tudi vodniki velikih kariernih platform: nepripravljena, negativna ali preveč osebna sporočila so pogosti rdeči signali za kadrovike, poročajo številne spletne strani.

1) "Moram postati bolj samozavesten"

Zakaj je to slabo: Tak stavek vzbudi vtis, da ste kronično nesamozavestni. Namesto kompetenc izpostavite "pomanjkanje". Tako se vas bo šef res zapomnil - a negativno.

Recite raje:

"V zadnjih mesecih sistematično vadim jasnejše podajanje priporočil na sestankih; rezultate merim tako, da povzemam sprejete odločitve in predlagam naslednje korake."

To kaže samorefleksijo in akcijski načrt, navaja hbr.org.

2) "Nisem strokovnjak, ampak ..."

Zakaj je to slabo: fraza vnaprej zruši kredibilnost in zmanjša težo vsakega naslednjega argumenta. Rekruterji jo pogosto razumejo kot znak dvoma ali slabe priprave, poroča stran Dnevno.

Recite raje:

"Pri tem področju sem v zadnjem letu napredovala: zaključila sem projekt X, kjer sem [konkreten rezultat], zato predlagam takšen pristop ..."

Pozitiven okvir, podkrepljen s primerom, je v skladu s priporočili kariernih svetovalcev, poročata strani The Muse in Indeed).

3) "Ne znam" ali "Nisem imel/a časa se pripraviti"

Zakaj je to slabo: Nepripravljenost je eden najpogostejših razlogov za negativno oceno kandidata; stran HBR izrecno svetuje, da ne priznate, da ste na razgovor prišli nepripravljeni, temveč da v takšnih trenutkih pokažete sposobnost prilagajanja.

Recite raje:

"Odlično vprašanje. Trenutno nimam natančnega podatka, lahko pa opišem pristop in v 24 urah pošljem strukturiran povzetek."

Takšno preokvirjanje svetuje tudi strani Randstad in HBS Online: pokažete reševanje problema, ne pasivnosti.

4) "Moj prejšnji šef/ podjetje je bilo grozno"

Zakaj je to slabo: Negativno govorjenje o prejšnjih delodajalcih je univerzalni rdeči alarm. Deluje neprofesionalno in sproži skrb, da boste podobno govorili tudi o novem delodajalcu.

Recite raje:

"V prejšnjem podjetju sem se veliko naučil/a o [npr. upravljanju konflikta]; izkušnje zdaj prenašam v bolj strukturirano okolje, kjer je [npr. agilni način dela] ključna praksa."

Ta pristop priporočajo strani Indeed, U.S. News in The Muse: negativne izkušnje preoblikujte v rast in učenje.

5) "Kaj pa dela vaše podjetje?" in zgodnje vprašanje o plači/ugodnostih

Zakaj je to slabo: Razkriva, da niste naredili osnovne raziskave in da vam je primarno motiv plača, ne vloga v podjetju. HBS Online svetuje: o koristih vprašajte šele po ponudbi ali pozneje v procesu; osnovno raziskavo podjetja pa naredite vedno vnaprej.

Recite raje:

"Razumem, da se osredotočate na [cilj/izdelek]; zanima me, kako v tem oddelku merite uspeh in katere prioritete imate v naslednjih 6–12 mesecih."

Tako izkažete informiranost in usmerjenost v prispevek, kar svetuje tudi stran Parade.

6) Mašila, klišeji in izpraznjene fraze ("hm", "poglejte", "110 %" ...)

Zakaj je to slabo: Jezikovni "tiki" in floskule sporočajo živčnost in površnost. Namesto njih uporabite konkretne primere in številke.

Recite raje:

Namesto "sem timski igralec" povejte: "V projektu Y sem koordiniral/a tri oddelke, kar je skrajšalo čas izvedbe za 18 %."

Tudi The Muse priporoča komunikacijo preko konkretnih dosežkov.

7) Razkrivanje zaupnih informacij ali opravljanje

Zakaj je to slabo: Odkrivanje notranjih informacij ruši zaupanje in nakazuje, da bi lahko enako storili pri novem delodajalcu. Primeri iz prakse rekruterjev opozarjajo: to je takojšnji rdeči alarm, da osebe ne zaposlijo.

Recite raje:

"Podrobnosti projekta so zaupne, lahko pa opišem metodologijo in rezultate na visoki ravni."

Ta uravnotežen pristop ohranja profesionalnost in diskretnost.

8) Prehitri monologi, opravičevanje in "preveč osebno"

Zakaj je to slabo: Dolgi monologi, nepotrebna opravičila in razkrivanje osebnih okoliščin, ki niso relevantne, zmanjšujejo jasnost in signalizirajo neorganiziranost. Strani Gpac in UpJourney svetujeta jasne, kratke odgovore, fokusirane na vrednost za delodajalca.

Recite raje:

"Če povzamem v eni minuti: [rezultat], [kompetenca], [primer]. Veseli me, da lahko to prenesem v vaš kontekst."

Takšna struktura krepi vtis priprave in profesionalnosti.

Telegraf Biznis navaja, da s tem vprašanjem menedžerji preverjajo način razmišljanja in zrelost samopresoje; če odgovorite s samoetiketami ("moram biti bolj X"), si kadrovniki zapomnijo "manjko", ne načrta. Bolje je pokazati kompetence skozi akcijo: "Trenutno izboljšujem [konkretna veščina] z [konkretnim korakom] in merim učinek z [kazalnik]".

- Raziskava podjetja in vloge (novice, spletna stran, konkurenca)

- Primeri z dokazi (številke, vpliv, "pred–po")

- Pozitivno okvirjanje (brez negativnih komentarjev o prejšnjem delodajalcu)

- Brez zgodnjega pogovora o plači/ugodnostih

- Zavedanje jezika (brez mašil, klišejev, opravičevanja)

- Diskretnost (brez zaupnih informacij)

Na razgovoru za službo zmagajo dokazljivi rezultati, jasna komunikacija in pozitivno okvirjanje izkušenj. Če se izognete zgornjim napakam in namesto njih uporabite konkretne, samozavestne alternative, si bistveno povečate možnosti za ponudbo.

Viri: Telegraf Biznis, Harvard Business Review, Indeed Career Guide, The Muse, Harvard Business School Online, Parade, Randstad USA, Mondo, Direktno, Večernji, Dnevno