Veščina, ki jo delodajalci trenutno najbolj cenijo

Delodajalci leta 2026 iščejo predvsem kandidate, ki znajo uporabljati umetno inteligenco – to poudarja LinkedInova karierna strokovnjakinja Catherine Fisher, ki pravi, da je AI pismenost trenutno veščina številka ena, ki jo delodajalci najbolj cenijo. Podjetja po njenih besedah vse bolj uvajajo t. i. "skillsbased hiring", kjer štejejo konkretne sposobnosti in znanje uporabe novih tehnologij, poroča spletna stran CBS News.

Fisher navaja, da se kandidati, ki znajo prikazati uporabo AI orodij pri vsakodnevnem delu, bistveno lažje prebijejo skozi konkurenco. V praksi to pomeni, da morajo kandidati znati pokazati, kako AI uporabljajo pri organizaciji dela, urejanju zapiskov ali optimizaciji nalog, tudi če niso programerji.

Najnovejše raziskave kažejo, da delodajalci ne samo cenijo, temveč tudi pričakujejo, da zaposleni uporabljajo umetno inteligenco. Po podatkih novega LinkedInovega poročila kar 44 % zaposlenih poroča, da njihova podjetja od njih pričakujejo redno uporabo AI, hkrati pa tri četrtine strokovnjakov verjame, da človeškega presojanja ni mogoče nadomestiti, navaja omenjena stran. 

To odpira pomembno vprašanje: ali bo prihodnje delovno okolje zahtevalo hibridno kombinacijo avtomatizacije in človeških spretnosti? Fisher poudarja, da mora kandidat znati ne le uporabljati AI, temveč tudi prikazati edinstvene človeške spretnosti, ki jih tehnologija ne more replicirati.

AI že bistveno spreminja trg dela – še posebej za mlajše iskalce zaposlitve. Nova študija Stanfordovih ekonomistov, objavljena na CBS News, ugotavlja, da je med letoma 2022 in 2025 zaposlenost začetnikov na področjih, močno izpostavljenih AI, padla za 13 %, medtem ko je pri starejših delavcih v istih panogah celo rasla. 

Študija izpostavlja dva poklica, kjer se to najbolj pozna:

- programiranje,

- podpora strankam.

V obeh poklicih se je vstopna zaposlenost zmanjšala za približno 20 %, saj orodja generativne umetne inteligence opravljajo velik del rutinskega kognitivnega dela, ki je bilo prej namenjeno mladim zaposlenim.

CBS News poroča še o širšem trendu: mladi diplomanti imajo danes bistveno manj možnosti za prvo zaposlitev. Po podatkih direktorice ekonomskih raziskav pri Indeedu so objave delovnih mest upadle za 6,7 %, medtem ko v tehnološkem sektorju beležijo kar 36-odstotni padec v primerjavi s predpandemičnimi časi. 

Del razlogov je v uvajanju AI v podjetja, del pa v drugih dejavnikih, kot so negotovost v gospodarstvu, geopolitične napetosti ter prekomerno zaposlovanje v letih 2021–2022. Mladi iskalci zato poročajo, da oddajo tudi več sto prošenj – pa kljub temu ne pridejo do razgovora.

AI ne vpliva le na mlade. Še posebej ranljive so tudi panoge, kjer prevladujejo ženske, predvsem administrativne in pisarniške službe. Po podatkih Brookings Institution je med šestimi milijoni najbolj ogroženih delavcev kar 86 % žensk, saj AI že nadomešča nekatere ključne pisarniške naloge. 

To kaže, da bo prihodnost dela zahtevala strateško prilagajanje, prekvalifikacije in krepitev veščin, ki jih tehnologija ne more povsem prevzeti – zlasti komunikacijskih, vodstvenih in strateških.

LinkedInova strokovnjakinja Catherine Fisher svetuje:

- izpostavite konkretne primere, kako uporabljate AI,

- pokažite, kako vam AI povečuje produktivnost,

- ne uporabljajte generičnih AIgeneriranih opisov, temveč pristno, jasno zgodbo o sebi,

- stavite na osebna priporočila, saj 38 % delodajalcev določenim kandidatom da prednost že na podlagi priporočila.

Viri: CBS News