Ali si lahko predstavljate, da bi 20 let živeli na socialni pomoči in ne bi imeli nobenega namena, da bi se zaposlili? Predstavljajte si, da imate univerzitetno izobrazbo, znate več jezikov in ste povsem zdravi, pa vseeno trdite, da ste 'prekvalificirani' za kakršnokoli delo na trgu!
Prav to je zgodba 49-letnega Nemca, ki jo povzema spletna stran Fenix Magazin. Že dve desetletji se preživlja s pomočjo države in pravi, da ga stanje na trgu dela sploh ne zanima. Svoj prosti čas raje preživlja na jezeru, kar nas vodi do vprašanja, ali smo se kot družba preveč oddaljili od vrednosti dela in kako se prilagoditi tistim, ki ne želijo sodelovati. Je to sploh mogoče? Njegova filozofija življenja je zagotovo drugačna od večine, saj v delu vidi le vir primernega zaslužka, drugače pa se mu zanj ne zdi smiselno truditi. Razmislimo, ali imajo takšni primeri vpliv na nas in na dojemanje poštenosti sistema.
Koliko ste v resnici vredni? Visoke zahteve za idealno plačo
Gotovo se strinjate, da mora biti delo ustrezno cenjeno in plačano. Vendar, ali so vaša pričakovanja realna? Glavni akter naše zgodbe pravi, da mora biti delo primerno plačano.
A njegove zahteve niso skromne. Za polni delovni čas na področju, ki ga zanima, pričakuje najmanj 3.500 evrov bruto začetne plače mesečno. Svoje visoke zahteve opravičuje z univerzitetno izobrazbo, znanjem tujih jezikov in impresivnim IQ-jem 147. Trdi, da so podjetja dandanes v iskanju 'zamenljivih sužnjev', ne pa nadarjenih posameznikov, kot je on.
Ali družba spodbija lenobo ali omogoča svobodo izbire?
Ta njegova trditev odseva splošno frustracijo mnogih. Toda ali je rešitev v popolnem umiku iz trga dela? Kje je meja med spoštovanjem individualnih odločitev in odgovornostjo do družbe? To je vprašanje, ki se ne tiče le Nemčije, ampak vseh sodobnih družb.
Njegov primer opozarja na perečo temo dolgoročne vzdržnosti socialnih sistemov, ki morajo uravnotežiti zaščito socialno ogroženih s spodbujanjem delovne aktivnosti. Kaj bi se zgodilo, če bi vsi razmišljali na tak način? Ne pozabimo, da lahko visoka samozavest, če ni podprta z realnostjo, prinese več škode kot koristi.
Očitno je, da lahko prepričanje o lastni superiornosti in previsoka pričakovanja postanejo ovira za zaposlitev.
Vir: Fenix Magazin
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV