"Delodajalci se v zadnjem času zelo pogosto soočajo s pomanjkanjem ustreznih kadrov, čemur posledično sledi tudi zelo intenzivno oglaševanje prostih delovnih mest ter uporabljajo vrsto razpoložljivih načinov in več kanalov iskanja kadrov hkrati," zaznava Lucija Pavlin z Zavoda za zaposlovanje. V oglasih poleg pričakovanih strokovnih znanj vse pogosteje poudarjajo tudi želene splošne kompetence in lastnosti kandidatov ter obenem izpostavijo prednosti in bonitete. Med njimi je lahko omenjeno tudi visoko oziroma stimulativno plačilo, kar iskalce zaposlitve zagotovo dodatno pritegne in predstavlja prednost pri izbiri delodajalca, je pojasnila.

Zakaj se delodajalci izogibajo razkritju podatka o plači?

Redko delodajalci v oglasu navedejo tudi konkretno predvideno plačilo za razpoložljivo delovno mesto. Čeprav recimo vsaj na Zavodu vse, ki se obrnejo nanje s prošnjo za posredovanja ustreznih kandidatov, pozovejo, naj posredujejo tudi podatek o okvirni mesečni bruto plači. "Ker pa podatek o ponujenem plačilu ni obvezen, se veliko delodajalcev rubrike ne odloči izpolniti in tudi nasprotujejo, da bi podatek postal obvezen," je izpostavila Lucija Pavlin. Razlogi so različni. Delodajalci med drugim sporočajo, da je razkritje podatka o plači v nasprotju s politiko podjetja ali da bo plača prilagojena izbranemu kandidatu in da so možna tudi pogajanja o plačilu. 

Na Zavodu za zaposlovanje vseeno vidijo več prednosti in si prizadevajo, da bi podatek o plači postal obvezen za vse delodajalce. Menijo namreč, da "natančen opis prostega delovnega mesta, kamor sodi tudi podatek o plači, iskalcem zaposlitve olajša odločitev za prijavo. Navedba plače je seveda še posebej smiselna, če delodajalec med sorodnimi podjetji izstopa po višjem plačilu." 

Smrekarjeva o prednostih in slabostih navajanja višine plače

Strokovnjakinja za kadre Laura Smrekar vidi tako prednosti kot tudi slabosti navajanja plačila. "Navajanje plač v oglasih, s čimer delodajalec izkazuje večjo transparentnost, prinaša številne prednosti. Z razkritjem plače v oglasu za zaposlitev naredimo že prvo fazo selekcije in lahko dobimo tudi manj prijav. Zagotovo so bolj kakovostne, saj pritegnejo za nas pravo ciljno skupino, ki se lahko v osnovi poistoveti z izpostavljenim plačilom," je opisala. 

Tako je več možnosti, da se prijavijo kandidati, "ki predhodno ocenijo, ali je finančna ponudba za delovno mesto zanje sprejemljiva. To delodajalcem omogoča, da se bolj posvetijo kandidatom, ki so zainteresirani in motivirani ob ponujenih finančnih pogojih. Zaposlitveni proces je torej krajši in optimiziran ter je tudi večja verjetnost, da se bo uspešno zaključil z izbranim kandidatom. Prav tako so bolj vsebinsko kakovostni zaposlitveni pogovori, saj je glavnina razgovora usmerjenega na kompetence, znanja in izkušnje posameznika in ne "izgubljamo" časa na samih izpraševanjih in pogajanjih glede višine plačila." 

Razkritje plač pa je dvorezen meč, saj lahko povzroči nezadovoljstvo med zaposlenimi. "Še posebej, če niso seznanjeni z razponi plač svojih sodelavcev. Delodajalci lahko zaradi bitke za ključnimi kadri v oglas zapišejo tudi višje plačilo, kot ga morda imajo njihovi obstoječi zaposleni na enakem delovnem mestu, kar lahko predstavlja velik izziv in zelo slab priokus pri zaposlenih," je opozorila Laura Smrekar in dodala, da lahko po drugi strani "v odnosu do kandidatov pomeni njihovo manjšo pogajalsko moč".

Navajanje plačila je lahko tudi dvoumno. Kajti osnovna plača je eno, izplačilo ob koncu meseca pa drugo, saj lahko poleg obveznih malice in prevoza vključuje nagrade za delovno uspešnost in dodatke. "Navedba same plače ne zajema drugih finančnih vidikov, kar lahko povzroči občutek nejasnosti," je izpostavila strokovnjakinja za kadre. "Nenazadnje pa danes veliko govorimo, da je v zaposlitvenem procesu pomembno ohranjati veliko stopnjo fleksibilnosti in prilagodljivosti. Zato morda razkritje same plače ni najbolj optimalna rešitev za vse iskane kadre," je poudarila. Po njenem mnenju je bolj kot samo plačo "smotrno izpostaviti finančni razpon, katerega konkretna številka se oblikuje po razgovorih s posamezniki, upoštevajoč njihove izkušnje, znanja in kompetence." 

Sicer pa Laura Smrekar izpostavlja, da razkritje plače ni primerno za vsakega delodajalca in tudi opaža malo zaposlitvenih oglasov z navedenim plačilom. "Gre bolj za izjeme kot pravilo", kljub trendu v smeri večje transparentnosti delovanja in komuniciranja z zaposlenimi. Načeloma jih razkrivajo uspešna podjetja, "kjer imajo zaposleni že sedaj konkurenčne plače in hkrati potrebujejo večje število novih ključnih kadrov. A – kot rečeno – mnoga podjetja iz različnih panog plač v oglasih ne razkrivajo in ohranjajo tradicionalen pristop". Vzrok je verjetno tudi, ker je "v Sloveniji na splošno tema plač znotraj zaposlitvenih postopkov še vedno občutljiva in se o plači pogovarjamo šele, ko je nujno potrebno. A mislim, da ne gre toliko za izogibanje, kot bolj za previdnost oziroma dolgoletne prakse, ki smo jih vajeni, kjer pogovor o plači običajno sledi šele v zadnji fazi zaposlitvenega procesa. Mnogokrat se to žal izkaže za veliko prepozno." 

Objava plač v zaposlitvenih oglasih in na splošno razkritje plačil sproža različna mnenja. Prednosti so večja transparentnost na trgu dela ter prijava resnih in motiviranih kandidatov, ki vnaprej vedo, kaj lahko pričakujejo. Podjetja, ki odprto komunicirajo o plačilih, lahko izboljšajo ugled in uživajo večje zaupanje med zaposlenimi in iskalci zaposlitve. Slabosti so lahko nezadovoljstvo med obstoječimi zaposlenimi, omejen prostor za pogajanja tako za delodajalce kot za kandidate ter tudi tveganje, da se na oglas ne odzovejo morda bolj kompetentni in izkušeni kandidati. Prav tako se lahko pojavijo nejasnosti in zmeda zaradi nenavajanja vseh finančnih vidikov. Na mestu je prav tako vprašanje razkrivanja poslovnih informacij, saj lahko konkurenti pridobijo pomembne podatke za oblikovanje finančne strategije in optimizacijo stroškov. 

V vsakem primeru je ključno, da podjetja oblikujejo zaposlitvene oglase glede na cilje, poslovno strategijo in stanje na trgu dela. Kandidati pa se morajo poleg plače odločati na podlagi vseh pomembnih dejavnikov, ki jih prinaša služba. Tako se je na razgovoru poleg višine plače smiselno pogovarjati še o delovniku, delovnih nalogah, odgovornosti, možnostih za napredovanje in dodatnih ugodnostih.