Pogovarjali smo se s svetovalko za poslovni bonton in komunikacijo ter magistrico mednarodnih in diplomatskih študij Simono Lečnik Očko, ki je za Cekin.si spregovorila o poslovnem bontonu. 

Zanimalo nas je namreč, kako naj ravnajo tisti, ki želijo na zaposlitvenih razgovorih navdušiti delodajalce – tudi s poznavanjem poslovnega bontona. 

Med epidemijo smo se odvadili rokovanja. Kako pa je s tem sedaj? Ali naj ob prihodu na zaposlitveni intervju in slovesu ponudimo roko? Kdo bi sicer moral biti pobudnik rokovanja?

V zadnjih treh letih so se na tem področju trendi, vsaj na začetku, malce spremenili. Sprva smo se vsi izogibali fizičnih stikov, sčasoma pa je klasično rokovanje ob skrbni higieni rok ponovno zaživelo. 

Poudarila bi, da v kolikor opazimo, da nam oseba nasproti ne želi ponuditi roke, da pri tem ne vztrajamo. Spoštujemo odločitev vsakega posameznika, v kolikor se želi izogniti fizičnim dotikom. Kadar smo mi v vlogi kandidata na razgovoru za službo je prav, da vemo, da smo mi tisti, ki ob vstopu v prostor pozdravimo in potem počakamo, da nam izpraševalci ponudijo roko. Običajno se predstavijo, kdo vse so člani komisije, in tudi mi se predstavimo z imenom in priimkom med rokovanjem. 

V praksi sem opazila, da malce treme in želja po ustvarjanju nepozabnega prvega vtisa s strani kandidatov pripelje do tega, da precej energično dobesedno potisnejo svojo dlan v dlani članov komisije. Prav je, da počakamo, da nam oni ponudijo roko. Stisk roke naj bo vedno ravno prav čvrst, gledamo osebo v oči, se razločno predstavimo in tudi nasmeh na obrazu ne bo odveč.

Kdaj in kam se usesti? Kam odložiti torbico, nahrbtnik? Kaj lahko odložimo na mizo pred nami – dodatno kopijo življenjepisa, dokazila ... V kakšni mapi naj bodo dokumenti?

Pri izbiri stola, kamor naj bi se kandidat usedel, je zgodba podobna. Namreč, nevljudno bi bilo, da si ob vstopu v prostor sami izberemo stol. Ne zamenjajmo profesionalnosti za udobnost. S sproščenostjo ni nič narobe, dokler ni pretirana. Ko nam nakažejo, kateri stol je naš, se usedemo in poskrbimo za vzravnano telesno držo. 

V kolikor imamo možnost, odložimo naše stvari na stol zraven nas. Kadar te možnosti nimamo, pa torbice ne odlagamo na tla, ampak jo  damo na naš stol, na sedalo, za našim hrbtom. Pazimo, da je ne stiskamo preveč. 

Kljub ustaljeni praksi, da so vsa dokazila prispela do izpraševalcev že od trenutka naše prijave, je smotrno vsaj en izvod prijave in dokazil prinesti s seboj. Morda se je kaj izgubilo, so napačno dokazilo natisnili, manjka kakšna stran in podobno. Bodimo vedno pripravljeni, v kolikor bi izpraševalec potreboval kakšen podatek. 

Svetujem, naj bodo vsa dokazila skrbno shranjena v lični mapi, ki bo ogledalo nas. Dokazila naj bodo lepo zložena, saj bomo tako oddajali signale, da smo tudi mi natančni in urejeni. Zaželeno je, da ima kandidat tudi kakšen list papirja ali zvezek in pisalo, da si lahko zapiše kakšne misli ali pa podatke, ki jih bo tekom razgovora izvedel.

Kaj naj odgovorimo, če nam ponudijo vodo, kavo, čaj? Naj sprejmemo ali zavrnemo?

Velikokrat sem slišala posameznike, ki so pojasnjevali, kako so reagirali na ponujeno pijačo na razgovorih za službo. Večina jih odkloni, ker menijo, da si s tem naredijo uslugo. Bolje bi bilo, da še enkrat premislijo o tem.

Pijače nam ne bodo ponudili kot neke vrste test. Običajno nam ponudijo kakšno pijačo kot znak vljudnosti in nič drugega. Ko nam izpraševalec na začetku razgovora ponudi pijačo, dobimo priložnost, da na prijazen način prebijemo led. Z besedami: "Z veseljem, hvala," pokažemo, da smo prijazni, vljudni in da cenimo njihovo gostoljubje. Prav tako pošljemo sporočilo, da se počutimo sproščeno in da smo samozavestni. Brez zapletenih želja. Naj bo vse skupaj dokaj preprosto. Pomeni, kadar sprejmemo pijačo, se ne vedimo, kot da je naš izpraševalec natakar ali barista. Ne zahtevamo ničesar zapletenega. Na primer, če nam ponudijo kavo, ne naštevajmo kakšno mleko ali smetano in poseben sladkor bi zraven kave, saj nismo v kavarni. Če kave ne pijemo, lahko vljudno prosimo za kozarec vode. To še vedno omogoča izpraševalcu, da se bo počutil kot dober gostitelj. In tudi v tem primeru se raje zadržimo pri željah po limoni, ledu in podobno. 

Nenazadnje se mnogim zaradi treme pred razgovorom izsuši grlo, zaradi česar se bodo tudi naše glasilke malce drugače oglašale. V tem primeru ima lahko pijača praktično korist. Bodimo edino previdni, da pri pitju ne spuščamo zvokov. Srkanje odpade.

Kako naj poskrbimo, da bomo na razgovoru primerno oblečeni – ne preveč in ne premalo formalno?

Primernost oblačil na razgovorih za službo je stvar, na katero mnogi najprej pomislijo. Zlasti, ker smo ljudje vizualna bitja in je naša zunanja urejenost naša osebna izkaznica, kadar spoznavamo nove ljudi. Premislimo, kam se odpravljamo in za kakšno delovno mesto se potegujemo. Oblecimo se vedno delovnemu mestu primerno. 

A pozor, ni potrebe po pretiravanju. Prav tako ne bo primerna naša maturantska obleka, kot tudi trenirka ne. Razlika je, če se potegujemo za delovno mesto v odvetniški pisarni ali umetniški galeriji. Kadar nismo prepričani, si priskrbimo informacije o klimi, poslanstvu in viziji podjetja ter se jim s svojimi oblačili skušajmo približati. 

V vsakem primeru je potrebno poskrbeti za čista in zlikana oblačila. Slednja naj ne bodo sprana in strgana. Poleg osebne higiene poskrbimo tudi, da vonj naših oblačil ne bo vplival na vtis, ki si ga bodo ustvarili o nas. V poslovnem svetu se skušamo izogniti pretiravanjem, prekratkim krilom, preglobokim dekoltejem, prosojnim in pretesnim oblačilom ... zato, ker želimo, da nas člani komisije poslušajo, ne le gledajo.

Kaj pomeni urejenost – morda nenavadno vprašanje, a postavljam ga zato, ker marsikateri iskalec zaposlitve meni, da se urejenost enači z oblekami in čevlji višje kakovosti, sami pa za njih nimajo dovolj finančnih sredstev. Ali se torej urejenost kaže le z blagovno znamko višje kakovosti?

Sodobni bonton nas uči, da znamke nikoli ne igrajo posebne vloge. Mi smo tisti, ki smo v osredju in pozornost naj bo usmerjena v nas in ne v znamko naših čevljev. Danes so (žal ali na srečo) zaradi stanja v tekstilni industriji kosi oblačil cenovno dostopni praktično vsem. Lahko smo urejeni za majhen proračun. 

Kot že omenjeno, bolj kot znamka oblačil šteje, da so oblačila vedno čista in zlikana. Obleka ne naredi človeka, naredi pa močan vtis. Ob primernih oblačilih raje poskrbimo, da bo naše vedenje obzirno, spoštljivo in samozavestno. 

Naj opozorim na majhen detajl, ki se ga mnogi ne zavedajo, in sicer so to naši čevlji. Poskrbimo, da bodo čevlji vedno čisti, da ne bodo kazali znakov obrabe, uničene pete naših najljubših čevljev pa le popravimo ...

Kako je z ličili in nakitom? 

Pri ličilih in nakitu velja prepričanje manj je več. Vedno bodimo zmerne pri ličilih, saj so dnevna ličila vedno manj vpadljiva. Poskrbimo za diskretno in nevsiljivo ličenje, ki naj se sklada z našo celotno zunanjo podobo. 

Kadar razmišljamo o modnih dodatkih in nakitu si prav tako velja zapomniti, da je vsakršno pretiravanje odveč. Trije do štirje kosi nakita zadoščajo. Sem štejemo tudi poročni prstan. Priporočajo se kakšni nevpadljivi uhani, ki bodo poskrbeli za lesk na našem obrazu in morda kakšna primerna verižica. Odsvetujem preveč zapestnic na rokah, ki bodo ustvarjale moteče zvoke, bodisi ko bomo komunicirale z rokami ali ko bosta roki počivali na mizi.  

Ali je bolje tetovaže prekriti?

Ali ima kdo tetovaže ali ne, je odločitev vsakega posameznika. Za nekatere je to umetnost, izkazovanje pripadnosti kakšni skupini, čustvena simbolika ali kaj drugega. Morda bodo kandidati v kakšnih bolj formalnih poslovnih okoljih še vedno naleteli na neodobravanja, celo zavrnitve. Se pa tudi na tem področju smernice rahljajo in prilagajajo času. 

Pri delu s strankami se ponekod pričakuje, da se z oblačili določene tetovaže prekrijejo, saj pritegnejo preveč pozornosti in sporočajo preveč naših osebnostnih lastnosti. Spet je odvisno, kakšna je narava našega dela. Skrivanje tetovaž, v primeru, da je kandidat izbran, je neprimerno, zavajajoče in lahko ima negativne posledice. Kar ne pomeni, da se moramo že v prvem krogu razgovorov sleči in pokazati vse naše tetovaže. Spodbuja pa se iskrenost in ne prikrivanje. Ne bo nič narobe, če kandidat ob koncu razgovora vpraša izpraševance, ali so morda tetovaže v nasprotju s politiko podjetja, ter nato omeni, v kolikor ima sam kakšne tetovaže. S tem bo pokazal svojo iskrenost, kar je pomembna vrlina.

Če vas na razgovor povabijo v restavracijo ali lokal, kdo naj plača račun?  

Čedalje več razgovorov za službo poteka ob hrani, saj izpraševalci želijo ugotoviti, kako blizu so nam mehke veščine. Opazovali bodo, kako se vedemo do strežnega osebja, do članov komisije, kakšne so naše komunikacijske veščine in kako blizu nam je bonton za mizo. Mnogokrat so me vprašali, zakaj kandidatom otežujejo njihov razgovor. V bistvu vedo, da se veliko poslovnih razgovorov odvija za mizo. Prav tako vedo, da se boste, v kolikor se odločijo za vas, srečevali s poslovnimi partnerji podjetja, s strankami, uporabniki in preprosto želijo videti, kako se boste znašli, saj boste predstavljali njihovo podjetje. Zato je nujno potrebno, da se posamezniki poučijo o standardih bontona za mizo. Le tako se bodo lahko suvereno in samozavestno posvetili razgovoru in ljudem, ne pa različnim komponentam na mizi in zagatni hrani v krožniku.

Kaj in koliko naročiti?

Ob vabilu na kosilo prejmemo tudi lokacijo in priporočam, da na spletu vnaprej pregledamo jedilnik in se odločimo, kaj bomo jedli. Tako ne bo zagat pri naročanju. Vedno izberemo jed, ki jo poznamo in vemo, kako jo pravilno jesti. Ne izbiramo hrane, ki jo jemo z rokami, ali takšne, kjer so madeži na beli srajci neizogibni. To so nepotrebne zagate, ki se jim izognimo, da se lahko osredotočimo na razgovor. Alkohola ne naročamo. Tudi sladice ne, v kolikor je člani komisije ne bodo naročili, saj nas bodo morali čakati, da zaključimo z obedom.

Ali naj se sploh ponudiš, da bi plačal račun?

Smernica, ki velja je, da tisti, ki vabi, tudi plača. In ta velja tudi na razgovorih za službo. Odzvali smo se povabilu predstavnikov podjetja, ki so z nami med kosilom opravili še razgovor za službo. Najverjetneje bo strošek krilo podjetje, tako da ni treba ponujati polovice zneska, ampak se vljudno zahvalimo za okusno kosilo in njihov čas.