Neomejena finančna podpora revnim državljanom ni dovolj, da bi dejansko prinesla družbene spremembe. Univerzalni dohodek morda olajša vsakdanje življenje, a dolgoročno ne bo veliko prispeval k zmanjšanju neenakosti porazdelitve dohodka ali povečanju ekonomske mobilnosti. Še posebej ne v ZDA, eni najbogatejših držav na svetu, ki je imela leta 2017 najnižjo stopnjo socialne mobilnosti, kar pomeni, da reven posameznik v življenju težko postane bogatejši.

To je pokazala študija raziskovalnega laboratorija OpenResearch, ki ga je financiral Sam Altman in ki je nekaterim najrevnejšim Američanom tri leta dajal tisoč dolarjev na mesec, kar je 923 evrov, brez kakršnih koli pogojev, kako bodo denar porabili. Izkazalo se je, da so večino denarja porabili za pokrivanje osnovnih potreb, kot so hrana, stanovanje in prevoz. S to razliko, da so kupovali kvalitetnejšo hrano in se selili v boljša stanovanja.

So pa porabili 22 dolarjev (20,31 evra) več na mesec za pomoč sorodnikom ali prijateljem v stiski. Nekateri so si z denarjem plačali že dolgo želeni zobni aparat, vendar se na splošno raven zdravstvene oskrbe ni veliko spremenila.

OpenResearch ocenjuje, da je približno 81 centov vsakega prenesenega dolarja šlo za večjo porabo za predmete, kot je stanovanje, 22 centov za prosti čas, negativni 3 centi pa za povečano zadolževanje, saj so prejemniki pomoči vzeli več avtomobilskih posojil in hipotek.

Nekateri so se odločili, da denar porabijo za ustanovitev startupa. Do tretjega leta plačila je bilo pri temnopoltih moških devet odstotnih točk večja verjetnost, pri ženskah pa pet odstotnih točk večja verjetnost, da se bodo odločili za ta korak.

Raziskovalci so ugotovili, da dohodek ni izboljšal dolgoročnega finančnega položaja udeležencev. Čeprav so sprva več denarja vložili v varčevanje in se počutili bolje glede svojega finančnega položaja, so sčasoma zmanjšali število delovnih ur in pustili, da denar, ki so ga prejemali v sklopu raziskave, zapolni razliko v dohodku. Na koncu se je za vsak dolar, prejet od OpenResearcha, zaslužek udeležencev brez brezplačnega denarja zmanjšal za najmanj 12 centov.

OpenResearch je od novembra 2020 do oktobra 2023 podelil brezpogojna nakazila v višini 1000 dolarjev (923 evrov). Denar je zagotovil 40-odstotno povečanje dohodka raznoliki skupini 1000 ljudi, starih od 21 do 40 let. Kot kontrolna skupina je 2000 ljudi s podobnimi lastnostmi prejemalo 50 dolarjev na mesec, kar je 46,16 evra. Oba objavljena raziskovalna dokumenta (in tretji, ki bo izšel avgusta) sta dragocen vir podatkov za organizacije po vsem svetu, ki zagovarjajo boj proti revščini z oblikami brezpogojne gotovine, kot je univerzalni temeljni dohodek. Čeprav bi lahko kritiki študijo uporabili tudi kot dokaz, da takšen ukrep nima učinka, njeni avtorji menijo, da je pomembno ne pozabiti, da so udeleženci s svojo porabo pokazali, kaj najbolj cenijo.

"Oblikovalci politik bi morali upoštevati dejstvo, da so prejemniki dokazali – s svojimi odločitvami – da je čas, ko niso na delu, nekaj, kar zelo cenijo," so zapisali.

Ti rezultati podajajo le grobo oceno, kaj bi tak brezpogojen dodatek pomenil za revne državljane ZDA, vendar je treba upoštevati, da bi lahko v nekaterih drugih državah enak znesek imel nekoliko večji učinek na življenja posameznikov. Večina evropskih držav ima na primer brezplačno osnovno zdravstveno zavarovanje, tako da del dodatka ne bi šel vanj, medtem ko je v Ameriki to eden izmed velikih stroškov.

Poleg tega je 1000 dolarjev (923 evrov) več kot slovenska neto minimalna plača, ki znaša 902 evra. Tako da bi pri nas taka raziskava dala drugačne rezultate.

Povzeto po novac.jutarnji.hr.