Aprila se je na novo prijavilo 4016 brezposelnih oseb, 11,5 odstotka manj v mesečni in 7,8 odstotka manj v medletni primerjavi.
Med novoprijavljenimi je bilo 1606 brezposelnih zaradi izteka zaposlitve za določen čas, kar je 7,3 odstotka manj kot marca in 7,8 odstotka manj kot parila lani. Prijavilo se je tudi 776 presežnih delavcev, pet odstotkov manj kot mesec prej in 13,4 odstotka manj kot leto dni prej, 63 brezposelnih zaradi stečajev, 57,4 odstotka manj v mesečni in 31,3 odstotka več v medletni primerjavi, ter 321 iskalcev prve zaposlitve, 20,3 odstotka manj kot marca in 14,6 odstotka manj kot aprila lani.
Med brezposelnimi, ki so se aprila prijavili pri zavodu, so prevladovale osebe, ki jim je delovno razmerje prenehalo v predelovalnih dejavnostih in v trgovini.
Zavod je iz evidence odjavil 5601 brezposelno osebo, od tega se jih je zaposlilo oz. samozaposlilo 3774, kar je 20,1 odstotka manj kot marca in 7,7 manj manj kot aprila lani.
Med tistimi, ki so se zaposlili, je bilo največ prodajalcev, tajnikov, delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, čistilcev, strežnikov in gospodinjskih pomočnikov, natakarjev, komercialnih zastopnikov za prodajo, skladiščnikov in uradnikov za nabavo in prodajo, voznikov osebnih vozil, taksijev in lahkih dostavnih vozil, delavcev za preprosta dela pri nizkih gradnjah, kuhinjskih pomočnikov in zidarjev.
Na mesečni ravni se je brezposelnost zmanjšala v vseh območnih službah zavoda, najbolj v novogoriški, za sedem odstotkov. V medletni primerjavi se je znižala v polovici območnih služb, najbolj v murskosoboški in ptujski, za 9,8 in 9,6 odstotka. Najbolj se je zvišala na območju službe Velenje, za 10,7 odstotka.
V prvih štirih mesecih je bilo pri zavodu v povprečju prijavljenih 46.952 brezposelnih oseb, kar je 0,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.
Na novo se je prijavilo 21.132 brezposelnih, 2,7 odstotka manj kot lani v tem času. Največ oseb se je prijavilo, ker jim je prenehala zaposlitev za določen čas (9103), sledili so presežni delavci in stečajniki (4369) ter iskalci prve zaposlitve (1695).
V primerjavi z enakim lanskim obdobjem se je pri prijavilo 11,8 odstotka manj presežnih delavcev in stečajnikov, 3,6 odstotka manj brezposelnih po izteku zaposlitev za določen čas in 1,7 odstotka manj iskalcev prve zaposlitve.
Iz evidence se je skupaj odjavilo 24.134 brezposelnih oseb, od teh 16.657 zaradi zaposlitve, kar je 3,2 odstotka manj kot v primerljivem obdobju leta 2025.
Slovenski delodajalci iščejo te delavce
Delodajalci, med katerimi jih je bilo največ s področja zdravstva in socialnega varstva, predelovalnih dejavnosti, gradbeništva in izobraževanja, so aprila zavodu sporočili 11.437 prostih delovnih mest, 11,9 odstotka manj kot marca in 4,4 odstotka manj kot aprila lani.
Največ povpraševanja je bilo po delavcih za preprosta dela pri visokih gradnjah, čistilcih, strežnikih in gospodinjskih pomočnikih ter delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih.
Stopnja registrirane brezposelnosti, ki jo izračunava zavod, je februarja letos znašala 4,9 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke manj kot januarja in enako kot februarja lani. Stopnja registrirane brezposelnosti moških je bila 4,6-odstotna, pri ženskah pa 5,2-odstotna.
Registrirana brezposelnost se nanaša na število oseb, ki so uradno prijavljene pri zavodu za zaposlovanje kot iskalci dela in izpolnjujejo zakonske pogoje za ta status. Nasprotno pa anketna brezposelnost temelji na mednarodno primerljivi metodologiji Mednarodne organizacije dela (ILO), kjer se brezposelnost meri s pomočjo anket med prebivalstvom. Anketna brezposelnost vključuje tudi tiste, ki aktivno iščejo delo, a niso nujno prijavljeni na uradu, zato sta ti dve statistiki pogosto različni.
Predelovalne dejavnosti so gospodarski sektor, ki vključuje fizično ali kemično preoblikovanje surovin, materialov ali sestavnih delov v nove izdelke. To zajema zelo širok spekter industrij, od proizvodnje hrane, tekstila in pohištva do izdelave strojev, avtomobilov in elektronike. V sodobnih gospodarstvih ta sektor predstavlja hrbtenico industrijske proizvodnje in je ključen za ustvarjanje dodane vrednosti ter izvozno usmerjenost države.
Presežni delavci so zaposleni, katerim delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ker zaradi gospodarskih, organizacijskih, tehnoloških ali strukturnih razlogov preneha potreba po opravljanju določenega dela. V Sloveniji imajo ti delavci pravico do odpovednega roka in odpravnine, katere višina je odvisna od trajanja zaposlitve pri določenem delodajalcu. Poleg tega so upravičeni do prijave na zavod za zaposlovanje, kjer lahko uveljavljajo denarno nadomestilo za čas brezposelnosti, če izpolnjujejo pogoje glede predhodnega zavarovalnega staža.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV