Ker je zelo težko najti zaposlitev, povrhu še dobro, se vse več mladih Kitajcev skupaj s starši odloča, da ostanejo doma, brezposelni ter da jim starši izplačujejo "plačo", oni pa bodo skrbeli za družino – opravljali gospodinjska dela, skrbeli za ostarele, hodili po nakupih in podobno. 

Tak dogovor s starši ima tudi 21-letna Litsky Li, poroča ameriška spletna stran CNN. Se pa je Litsky odločila tako živeti, ker je bila pod hudimi pritiski, ki jih ni več zdržala. Od nje se je pričakovalo, da zgradi kariero kot mlada fotografinja, a konkurenca je bila prehuda. Sedaj je doma in je "zaposlena" pri starših, ki ji vsak mesec nakažejo 6000 juanov, torej 7558 evrov, kar je za kitajske razmere dobra plača. Litsky sedaj skrbi za babico, ki trpi za demenco, in skrbi za gospodinjska opravila. 

"Ostala sem doma, ker ne morem več prenašati pritiska, ne morem v službo," je Li povedala za CNN. Prav tako ne želi tekmovati z vrstniki – naj spomnimo, da je na Kitajskem tekmovalnost med mladimi in odraslimi prisotna že od malih nog. Sama meni, da za dobro življenje ne potrebuje nujno visoke plače. 

Tako se je pridružila več deset tisoč mladim, ki so izbrali kariero "polno zaposlenih sinov in hčera", kot jih imenujejo na kitajskem družbenem omrežju Douban.

Stopnja brezposelnosti med mladimi Kitajci, starimi od 16 do 24 let, je junija znašala visokih 21,3 odstotka, uradni podatki pa so pogosto olepšani in nenatančni.

Dejanska brezposelnost med mladimi je okoli 46,5 odstotka, ker mnogi sploh ne iščejo zaposlitve in niso v uradnih evidencah. Raje ostanejo doma, starši pa jim dajejo plačo, je za CNN povedal profesor pekinške univerze Džang Dandan.

Družbeni pritisk, ki zahteva uspeh, je na Kitajskem za mnoge postal pretežak, konkurenca na trgu dela je velika, čakanje na povišice in napredovanja pa zelo dolgo.

Po drugi strani pa se slabo plačana fizična dela v tovarnah ne izplačajo, niti se mladi s temi nizkimi plačami ne morejo osamosvojiti.

Generacija Kitajcev, rojena v osemdesetih, je postavila standarde trdega dela, ambicioznosti in tekmovalnosti. Zdaj ta želja izginja, kar politično elito v Pekingu že skrbi, saj že leta zasipava ljudi z "zgodbami o uspehu" in jih tako poganja v nenehno delo. 

Psihologi, s katerimi se je pogovarjal CNN, trdijo, da je do velikega odstopa prišlo prav zaradi pretirane izpostavljenosti "zgodbam o uspehu", ki je vodila v odpor do dela in izgubo motivacije – ta nasprotni učinek je prizadel celotno novo generacijo, kar bi Kitajska lahko drago plačala, saj bi lahko občutno vplivalo na gospodarstvo.