Iz urada zagovornika načela enakosti so sporočili, da bodo brezplačno zastopali kandidatko za službo v državni ustanovi, ki so jo na zaposlitvenem razgovoru vprašali tudi, ali ima družino in otroke. Odločila se je za tožbo zaradi diskriminatorne obravnave.
Zagovornik je v predhodnem postopku ugotavljanja diskriminacije potrdil, da sta uslužbenki državne ustanove kandidatki postavili tudi vprašanje o njenem družinskem življenju, kar je zakonsko prepovedano in pomeni diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin starševstva in družinskega stanja.
Zagovornik je v postopku ugotavljanja diskriminacije, zaključenem avgusta 2023, ugotovil, da je bila kandidatka za službo na zaposlitvenem razgovoru obravnavana slabše v primerjavi z drugimi kandidati zaradi njenih osebnih okoliščin starševstva in družinskega stanja.
Direktorica ustanove in druga uslužbenka sta ji postavili tudi vprašanje o družini in otrocih. V Zagovornikovem postopku ugotavljanja diskriminacije sta obe v bistvenem potrdili navedbe iz prijave diskriminacije. Dejali sta, da vprašanja o družinskem statusu kandidatke nista postavili za preverjanje izpolnjevanja pogojev za zaposlitev. To pa pomeni, da sta ga postavili neupravičeno, saj ni bilo v neposredni zvezi z delovnim razmerjem.
Zakon v zaposlitvenih postopkih izrecno prepoveduje zahtevo po podatkih o družinskem oziroma zakonskem stanu, nosečnosti, načrtovanju družine oziroma druge podatke, če niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem. "Zagovornik je zato ugotovil diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin starševstva in družinskega stanja. Ocenil je tudi, da je primer lahko koristen mnogim iskalkam in iskalcem ter ponudnikom dela ter da je takih primerov veliko. Zato se je odločil za podporo stranki pri njeni tožbi proti delodajalcu," so sporočili iz urada.
"Predvsem mlade ženske na razgovorih za službo še vedno prejemajo tudi vprašanja o načrtovanju družine, čeprav je to zakonsko izrecno prepovedano. O tem so nam iz prve roke pripovedovali udeleženci vsakokratnega sejma Otroški bazar, na katerem smo ozaveščali o delu Zagovornika. Opozorila o razširjenosti tega pojava pa smo slišali tudi od predstavnice sindikata Mladi plus, ki je gostovala na okrogli mizi ob izdaji Zagovornikovega priročnika o varstvu pred diskriminacijo za zaposlene. Zagovornik je doslej diskriminacijo ugotovil v dveh takšnih primerih, obakrat sta bili žrtev ženski, oba primera sta iz javnega sektorja. S prevzemom pravnega zastopanja diskriminirane stranke poudarjamo nesprejemljivost takšnega početja. Želimo, da se o primeru govori, želimo preprečiti takšne dogodke, žrtve pa spodbuditi, naj diskriminacijo dosledno prijavljajo Zagovorniku ali Inšpektoratu za delo," je dejal zagovornik načela enakosti Miha Lobnik.
Prvi primer je bil primer kolesarskega sodnika
Zagovornik načela enakosti je prvi primer zastopanja stranke pred sodiščem po 39. členu Zakona o varstvu pred diskriminacijo prevzel leta 2019. Zastopal je posameznika, ki je bil kolesarski sodnik, Društvo kolesarskih sodnikov pa mu ob dopolnjenih 70 letih ni več izdalo licence za sojenje na kolesarskih tekmah. Zagovornik je v postopku ugotavljanja diskriminacije ugotovil, da je bil sodnik žrtev diskriminacije zaradi starosti, kar sta nato potrdili tudi ljubljanski Okrajno in Višje sodišče. Primer se je zaključil leta 2022 s sodbo, po kateri je moralo društvo tožniku izdati licenco kolesarskega sodnika, mu izplačati 2.000 evrov nadomestila za diskriminacijo in poskrbeti za objavo sodbe v treh dnevnih časopisih. Tudi sodišči sta namreč ocenili, da bo seznanitev z vsebino primera in sodbe prispevala k preprečevanju diskriminacije starejših v drugih podobnih primerih.
