Plača je znesek, ki ga zaposleni dobi za opravljeno delo v določeni organizaciji. Po 126. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) delavcu pripada plačilo za opravljeno delo po pogodbi, ki mora biti sestavljeno iz plače v denarni obliki. Običajno se izplačuje na mesečni ravni, višina pa je določena v kolektivni pogodbi. 

Pri izplačilu mora delodajalec upoštevati minimum – minimalno plačo, določeno z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca. Ta v letu 2024 znaša 1.254 evrov bruto oziroma 902 evra neto in je za 4,2 odstotka višja kot v letu 2023. To je osnovna plača, ki se ji nato prištejejo še potni stroški, dodatek za delovno dobo, dodatek za delovno uspešnost, pa dodatki  za posebne pogoje dela (nočno delo, nadurno delo, delo v nedeljo, delo na praznike in dela proste dneve po zakonu). 

Povprečna plača v Sloveniji je po drugi strani glede na podatke Statističnega urada RS januarja 2024 znašala 2.317,82 EUR bruto, oziroma 1.477,34 neto (tudi v tem primeru brez vseh dodatkov), kar je že občutno boljše, a žal je veliko delovno aktivnih prebivalcev Slovenije bližje minimalni kot pa povprečni plači. Je že res, da se je minimalna plača letos zvišala, a prav tako se že nekaj časa konstantno višajo tudi življenjski stroški.  Tako najbrž ni treba posebej poudarjati, da je vsak prigarani evro izjemnega pomena in boste debelo pogledali, če nenadoma ugotovite, da vam je delodajalec nakazal manj plače, kot je dogovorjeno v kolektivni pogodbi. 

Včasih je za to kriva napaka pri obračunavanju ali knjiženju izplačil, lahko pa gre tudi za posledico nenadnega znižanja plače. In v takih situacijah vam zavarovanje pravne zaščite pride še kako prav, saj lahko prihranite zajeten kup denarja, ki bi ga potrebovali za iskanje pravice na sodišču. 

Ima delodajalec sploh pravico znižati plačo?

V kolikor prejemate zakonsko določeno osnovno minimalno plačo, vam je delodajalec v nobenem primeru ne sme še dodatno znižati. Nasploh so plače, pa tudi druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja (kriteriji za letni dopust, regres, odpravnine, odsotnosti z dela in nadomestila, izobraževanje, ...) določeni v pogodbi o zaposlitvi, ki neposredno zavezuje delodajalca.

To pomeni, da lahko delodajalec delavcu zniža osnovno plačo, navedeno v pogodbi, samo z delavčevim soglasjem. Delodajalec mora k obstoječi pogodbi skleniti aneks, ki ga mora delavec podpisati. Enako je z dodatki: če je višina teh določena v pogodbi o zaposlitvi, se lahko spremeni le s spremembo pogodbe in samo v primeru, če so višji od zakonsko predpisanega minimuma. V tem primeru je potrebna sprememba internega akta, s katerim morajo biti seznanjeni vsi delavci. 

Kdaj znižanje plače ni upravičeno?

A teorija je eno, v praksi pa si delodajalci pravila pogosto razlagajo po svoje. Nekateri tako znižanje plače opravičujejo z bolniško odsotnostjo delavca, kar ni dopustno. Tudi v primeru poslabšanja finančnega položaja ali stabilnosti podjetja lahko delodajalec plačo zaposlenim zniža le z njihovim privoljenjem ter podpisom aneksa k pogodbi o zaposlitvi, kjer sta natačno opredeljena razlog za znižanje ter višina nove plače. V kolikor delavec aneksa ne podpiše, mu delodajalec ne more znižati plače. 

Če delodajalec znižanje plače poskuša opravičiti z delavčevo neučinkovitostjo ter nedoseganja pričakovanih poslovnih rezultatov, je treba imeti za to preverljivo podlago objektivnega organa v pisni obliki, s katero mora biti zaposleni predhodno seznanjen. Tudi znižanje plače z namenom kritja škode, ki naj bi jo podjetju povzročil delavec, ni dopustno brez soglasja delavca. Škodo mora sicer ugotoviti pristojen organ in izdati pismeni sklep, šele nato lahko stečejo pogovori o njenem poplačilu. 

Nekoliko lažje delodajalec delavcu plačo zniža v primeru, če je ta sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela, saj slednji v pogodbi o zaposlitvi običajno niso natančno opredeljeni. Prav zato se lahko variabilni del zniža ali celo povsem odpravi, možno pa ga je tudi pretvoriti v sistem variabilnega nagrajevanja. V tem primeru podpis aneksa ni potreben, še vedno pa mora biti delavec o nameri delodajalca obveščen že pred pričetkom njenega izvajanja v praksi. 

Kako se zaščititi pred neupravičenim znižanjem plače?

Možnosti in priložnosti za znižanje plače torej ni veliko, a če delavec ne pozna zakonodaje in se ne poglablja v podrobnosti pogodbe o zaposlitvi, lahko hitro ostane brez pomembnega dela prihodka. Situacijo najprej običajno skuša rešiti pri delodajalcu, a zadeva pogosto pristane na sodišču. To pa pomeni dodatne stroške, ki gredo lahko v nebo. V takih primerih si boste hvaležni, če boste imeli sklenjeno zavarovanje pravne zaščite v službi, ki ga nudi mednarodno priznana nemška zavarovalnica ARAG, saj boste imeli krite vse odvetniške in sodne stroške, tudi če na sodišču izgubite. 

Pri zavarovalnici ARAG je mogoče zavarovati pravno zaščito na različnih področjih življenja. Osnovno zavarovanje predstavlja paket Varnost, ki pokriva osnovne potrebe vašega zasebnega življenja in je zato vključen v vsa zavarovanja. Dodate lahko paket Služba, v katerem imate zagotavljeno še kritje odvetniških in sodnih stroškov v primeru spora z delodajalcem, neupravičenega znižanja plače ali odpovedi delovne pogodbe, neplačevanja prispevkov ter mobinga. Stroške bo zavarovalnica poravnala namesto vas tudi, če sodbo izgubite, v službi pa niste zavarovani le vi, temveč tudi vaš partner/zakonec - vse to že od 12,59 evra na mesec.

Zavarujte pravno zaščito na vseh pomembnih področjih življenja

Poleg osnovne varnosti in službe lahko pri zavarovalnici ARAG zavarujete še svojo pravno zaščito v družini (spori glede skrbništva, stikov, preživnine ipd.), na področju nepremičnin (spori s sosedi (glede služnosti, hrupa, itd.), v primeru neupravičenega zvišanja najemnine ali odpovedi najemne pogodbe ipd.) in v prometu (odškodnina po prometni nesreči, spor z zavarovalnico, kazen za prehitro vožnjo, kazenska ovadba zaradi povzročitve prometne nesreče ipd.). 

Pri vseh kritjih zavarovalica ARAG za vas pokrije sodne takse, sodno povprečnino, polog varščine do 100.000 evrov, stroške izvensodnih poravnav, mediacij, prič, tolmačev in od sodišča imenovanih izvedencev. Prav tako so vam v primeru zavarovanja pravne zaščite kriti tudi s sodno odločbo naloženi stroški nasprotne strani in potni stroški za morebitno sojenje v tujini.  Zavarovanje namreč lahko uporabite tudi v Evropi. 

Nikar torej ne dovolite, da bi delodajalec izkoriščal vaše delo ali vas poskušal opehariti misleč, da ga tako ali tako ne boste sodno preganjali, ker si tega ne morete privoščiti. Zavarujte svojo pravno zaščito v službi že danes in si prihranite vsaj delček vsakodnevnih skrbi.

Sponzorirana vsebina