Kaj bo delal človek, ko bodo v Sloveniji delali roboti?

Elon Musk napoveduje svet, v katerem bodo humanoidni roboti nekoč opravljali velik del dela namesto ljudi, umetna inteligenca pa naj bi ustvarila toliko bogastva, da bi lahko ljudje prejemali "visok univerzalni dohodek". Ob tehnološki obljubi izobilja pa se postavlja vprašanje: če nam ne bo več treba delati tako kot danes, kaj bomo sploh še počeli ljudje in katere sposobnosti bomo morali ohraniti? Katere človeške kompetence bodo v svetu umetne inteligence, avtomatizacije in robotizacije postale še pomembnejše, razmišlja tudi antropolog in raziskovalec dr. Dan Podjed.

Humanoidni roboti namreč niso več le znanstvena fantastika, saj razvoj umetne inteligence in robotike omogoča njihovo vse širšo preizkušanje in uporabo v industriji ter drugih okoljih. Elon Musk napoveduje zelo množično uporabo takšnih robotov in je maja letos v pogovoru za Forbes ocenil, da bi jih lahko bilo čez pet let vsaj 100 milijonov, morda pa tudi milijarda. Po njegovi viziji bi roboti prevzeli velik del dela, ki ga danes opravljajo ljudje, kar bi lahko privedlo do izjemne rasti produktivnosti in gospodarstva ter celo do "visokega univerzalnega dohodka", kot ga sam poimenuje.

Prihodnost dela ne pomeni izginotja delovnih mest, temveč prinaša predvsem spremembe, ki terjajo tudi vprašanja, katera dela bomo (še) opravljali in katere veščine bomo potrebovali.

Delodajalci v poročilu "Future of Jobs 2025" Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) ocenjujejo, da bo do leta 2030 zaradi gospodarskih, tehnoloških, demografskih in okoljskih sprememb nastalo okoli 170 milijonov novih delovnih mest, 92 milijonov pa jih bo izginilo. 

Prihodnosti ne bodo zaznamovali le tehnološki poklici. Potrebovali bomo tudi zdravstvene in socialne delavce, učitelje, električarje, obrtnike in druge poklice, pri katerih je pomembno delo z ljudmi ali rokami. Tudi v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ugotavljajo, da bo napredno znanje za razvoj umetne inteligence potreboval le majhen delež zaposlenih, medtem ko bodo za večino pomembne predvsem digitalne veščine, sposobnost uporabe, analize in interpretacije podatkov ter reševanja problemov. Ključno torej ne bo le, ali znamo uporabljati umetno inteligenco, ampak ali znamo presoditi, kdaj in kako jo uporabiti, preveriti njene odgovore in smiselno uporabiti dobljene informacije.

Poklici se bodo spreminjali, vendar bodo poleg strokovnega znanja vse pomembnejši tudi digitalna pismenost, razumevanje novih tehnologij, reševanje problemov in pripravljenost na vseživljenjsko učenje. Na Zavodu za zaposlovanje zato pričakujejo razvoj novih, hibridnih poklicev, ki bodo povezovali različna znanja, na primer inženirstvo s poslovnimi procesi in analitiko. Med njimi so tudi strokovnjaki za robotiko, avtomatizacijo, strojno učenje in umetno inteligenco. Hkrati bodo pomembne ustvarjalnost, kritično mišljenje ter komunikacijske in druge medosebne veščine.

V Centru za poklicno izobraževanje napovedujejo, da bo Slovenija poleg tehničnih poklicev v prihodnjih petih do 10 letih potrebovala tudi številne praktične kadre, med drugim elektrikarje, inštalaterje, mehatronike, strojne mehanike, orodjarje, varilce, zidarje, tesarje in krovce. Zaradi staranja prebivalstva bodo prav tako naraščale potrebe po bolničarjih, socialnih oskrbovalcih in drugih poklicih v skrbi za ljudi, pa tudi po kadrih v transportu in logistiki. Delovna mesta bodo nastajala zaradi novih potreb, hkrati pa bo treba nadomestiti številne zaposlene, ki se bodo upokojili.

Čeprav bodo tehnološka znanja vse pomembnejša, prihodnosti dela ne bodo oblikovali le stroji in tehnologija. Pomembno bo predvsem, kako bomo nove tehnologije znali povezati s človeškimi sposobnostmi.

Kako se bodo v času umetne inteligence, avtomatizacije in robotizacije spreminjale človekove kompetence, razmišlja tudi antropolog in raziskovalec dr. Dan Podjed, ki je o tematiki govoril tudi na strokovni konferenci projekta "Temeljne kompetence 2023–2029" v Centru za izobraževanje in kulturo Trebnje. Ključne človeške kompetence vidi v glavi, srcu in rokah. 

Zato bi lahko v prihodnosti večjo vrednost pridobili tudi nekateri poklici, ki danes veljajo za manj prestižne. Električarji, vodovodarji, frizerji, kuharji in drugi poklici, pri katerih so poleg strokovnega znanja pomembne praktične spretnosti, prilagajanje okoliščinam in neposreden stik z ljudmi, so že danes iskani in bodo po pričakovanjih tudi v prihodnje. Po drugi strani bodo zaradi razvoja umetne inteligence bolj izpostavljena nekatera administrativna in pisarniška dela, deloma pa tudi posamezne menedžerske in računalniške naloge. Dr. Dan Podjed ne pričakuje, da bodo ti poklici izginili, temveč da bo mogoče avtomatizirati del njihovih današnjih nalog.

Pri razmišljanju o prihodnosti kot pomembno človeško sposobnost izpostavlja tudi branje knjig, ki po njegovem mnenju krepi kritično mišljenje in pomaga ohranjati človečnost. Poudarja, da učenja oziroma pridobivanja novih znanj ne smemo opustiti samo zato, ker lahko umetna inteligenca odgovori na številna vprašanja. Človek, ki ne zna sam razmišljati, namreč težko presodi, ali je odgovor "pametnega klepetalnika" pravilen, nepopoln ali napačen, opozarja.

Med najpomembnejšimi človeškimi sposobnostmi vidi tudi zmožnost, da smo zares prisotni ob drugem človeku. Sprašuje se, kaj se bo zgodilo, če bo tehnologija postala boljša pri pogovoru, poslušanju in ustvarjanju občutka, da nas razume in sočustvuje z nami. Sistemi, ki temeljijo na velikih jezikovnih modelih, so namreč lahko v nekaterih situacijah bolj potrpežljivi in vedno na voljo, medtem ko je človek pogosto utrujen, zaposlen ali obremenjen. Prav zato se mu zdi še pomembnejša sposobnost zares poslušati drugega, se z njim pogovarjati brez zaslonov, sodelovati in pokazati empatijo.

Tehnološko znanje bo nedvomno potrebno, vendar brez človeških sposobnosti tudi tehnološko napredna družba ne bo nujno kakovostnejša. Tudi zato je vseživljenjsko učenje ena ključnih idej prihodnosti dela, na čemer temelji tudi projekt "Temeljne kompetence 2023–2029", ki ga CIK Trebnje skupaj s partnerji izvaja do leta 2029. Namen je povečati vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje in izboljšati kompetence, ki jih ljudje potrebujejo za trg dela, večjo zaposljivost in mobilnost ter osebni razvoj v času tehnoloških, demografskih in podnebnih sprememb. Ne gre samo za učenje digitalnih orodij; med programi so osebnostna rast in poklicni razvoj, tuji jeziki, slovenščina za tujce, računalništvo in digitalna znanja, priprave na strokovne izpite ter programi za življenjsko uspešnost.

Težko bomo tekmovali s strojem, ki bo marsikje hitrejši, natančnejši in učinkovitejši. Naša prednost pa je in bi morala ostati človečnost – sposobnost povezovanja, presoja, kritično razmišljanje, ustvarjalnost, razumevanje celote, skrb za druge in empatija.

Če bo stroj znal izdelati skoraj vse, človek pa bo imel več prostega časa, se bomo morali vrniti k temeljnemu vprašanju: kaj je tisto, zaradi česar je vredno živeti, ustvarjati, sodelovati in biti z drugimi? Tudi zato dr. Dan Podjed razmišlja, da morda največja kompetenca prihodnosti ne bo sposobnost človeka, da postane bolj podoben stroju, temveč sposobnost, da tudi v svetu strojev ostane človek.