Na Zavodu RS za zaposlovanje so zadnje rekordno nizko število brezposelnih zabeležili konec junija, 43.369, konec novembra pa je bilo uradno brez dela 45.709 ljudi, kar je še vedno na ravni naravne brezposelnosti.
Gospodarske razmere se sicer v nekaterih panogah nekoliko zaostrujejo
Več večjih podjetij je letos napovedalo odpuščanja, med njimi Mahle, Unior, Gorenje, Boxmark Leather, Alpina, Nama, Kompas in Cimos, tri večja podjetja, Mariborska livarna Maribor, Agis in Emo Orodjarna, pa so šla v stečaj.
Izziv za delavce
Delojemalci se v tej luči bojijo za zaposlitve v podjetjih, "ki se do sedaj niso uspela modernizirati in so zaspala na povečanem povpraševanju", so za STA povedali v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Četudi se zbuja videz, da Slovenija prehaja v krizo, pa hujšega poslabšanja razmer glede na realne podatke in napovedi ne pričakujejo. "Večja je bojazen, da bo situacija delodajalcem služila za vpliv na višino minimalne plače, za zniževanje pritiskov na plače in povečano – tudi nepotrebno – subvencioniranje s strani države," so opozorili.
Tudi napovednik zaposlovanja, ki ga pripravlja zavod za zaposlovanje, kaže, da so obeti glede gibanja zaposlenosti v prvi polovici leta 2025 pozitivni, a hkrati nekoliko manj optimistični kot prejšnja leta. Število zaposlenih naj bi se povečalo za 1,4 odstotka. Napoved za drugo polovico letošnjega leta je bila denimo 2,3-odstotna.
Negotovost zlasti v avtomobilski industriji
Kot so za STA pojasnili na zavodu, se negotovost v pogojih poslovanja trenutno najbolj odraža v predelovalnih dejavnostih, predvsem tistih, povezanih z avtomobilsko industrijo. Delodajalci iz dejavnosti proizvodnje motornih vozil, prikolic in polprikolic so v prvih 11 mesecih letos zavodu sporočili 31 odstotkov manj prostih delovnih mest kot v enakem obdobju lani.
V Gospodarski zbornici Slovenije prihodnje leto pričakujejo podobno število delovnih mest kot letos. Zaposlenost se bo zniževala v predelovalnih dejavnostih in rudarstvu, krepila pa v storitvah, je za STA dejal glavni ekonomist pri zbornici Bojan Ivanc.
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj pa je v jesenski gospodarski napovedi ocenil, da bo število registriranih brezposelnih v 2025 v povprečju znašalo 44.600 (letos 45.700).
Na ministrstvu za delo so za STA zatrdili, da pozorno spremljajo stanje. Osnutek zakona o stalni shemi skrajšanega delovnega časa, ki bi bila na voljo tudi posameznim podjetjem v težavah, je pripravljen, minister za delo Luka Mesec pa upa, da bo na vladi januarja.
Še naprej priliv tujih delavcev
Brezposelnost je torej ne glede na vse še vedno zelo nizka in drastičnega poslabšanja ni pričakovati. Posledično se bodo delodajalci tudi v prihodnje soočali z mankom kvalificirane delovne sile. Kot kaže raziskava zavoda za zaposlovanje, jih tovrstne težave pričakuje 49,8 odstotka. Največ med njimi jih je iz gostinstva, zdravstva in socialnega varstva ter izobraževanja. Zavod pričakuje težave tudi v prometu in skladiščenju ter gradbeništvu.
Delodajalci si bodo v teh razmerah še naprej pomagali s tujimi delavci. Po podatkih statističnega urada je bilo teh še leta 2014 le 52.484 oz. 4,12 odstotka vseh delovno aktivnih brez kmetov, septembra letos pa denimo že 146.985 oziroma 15,89 odstotka. Daleč največ jih je iz BiH (septembra 71.557), sledijo Srbi (16.485) in Kosovci (16.200), precej je še Hrvatov (10.903) in Makedoncev (9755). Največ jih dela v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih ter prometu in skladiščenju.
Podjetja so dolgo opozarjala, da postopki zaposlovanja tujcev tečejo prepočasi, zato so zadovoljni, da je bil poleti sprejet zakon o optimizaciji določenih postopkov na upravnih enotah, ki določa, da lahko tuji delavec začne delati že na podlagi potrdila o oddani vlogi za enotno dovoljenje in soglasja zavoda za zaposlovanje, ki ga ta izda po opravljeni kontroli trga dela. Dolgotrajni postopek na upravnih enotah medtem teče naprej.
Delodajalci sicer pozivajo tudi k meddržavnim sporazumom o zaposlovanju, kakršna ima Slovenija sklenjena z BiH in Srbijo. Ministrstvo ima v delu tovrsten dogovor s Filipini, a bo do njegove sklenitve preteklo še nekaj časa. Memorandum, ki je šele prvi korak do sporazuma, bi moral biti namreč podpisan že spomladi, pa do tega še vedno ni prišlo. Na ministrstvu so nadaljevali tudi delo na sporazumu o socialnem zavarovanju s Turčijo, ki terja le še podpis tehničnega protokola. Glede sporazumov o zaposlovanju in socialnem zavarovanju so v stiku tudi z nekaterimi drugimi državami, so povedali.
Ob naraščanju števila tujih delavcev so opozorili še na vidik integracije, ne le na trgu dela, temveč tudi na področju jezika, izobraževanja in lokalnega okolja. Izpostavili so še sodelovanje z diasporami.
Poseben izziv dolgotrajno brezposelni
Na drugi strani pa poseben izziv na trgu dela predstavljajo dolgotrajno brezposelni. Konec novembra jih je bilo po podatkih zavoda 18.467 ali 40,4 odstotka vseh v evidenci. Prihodnje leto zanje načrtujejo več aktivnosti.
"Poleg rednih storitev, kot so osnovno in poglobljeno karierno svetovanje ter programi aktivne politike zaposlovanja, in sicer usposabljanje in izobraževanje, spodbude za zaposlovanje in kreiranje delovnih mest – javna dela, bo poudarek na medinstitucionalnem sodelovanju z namenom uspešnega in bolj učinkovitega reševanja kompleksnih ovir dolgotrajno brezposelnih pri njihovem vstopanju na trg dela," so napovedali.
Zavod bo brezposelnim osebam, še zlasti dolgotrajno brezposelnim, starejšim in nizko izobraženim, nudil prilagojene storitve in aktivnosti predvsem z vidika zagotavljanja ustreznih kompetenc ter podpore pri vzpostavljanju stikov z delodajalci za lažji prehod na trg delovne sile ter skrajševanja trajanja brezposelnosti.
