Čeprav vodi eno najbolj naprednih podjetij pri nas, Marko Podgornik Verdev v poslovnem svetu ne išče moči ali popolnega nadzora. Iskreno govori o izgorelosti, ranljivosti in voditeljstvu, ki temelji na zaupanju, spoštovanju in človeškosti. Verjame, da je čas, da tudi v poslu spet postanemo ljudje.

V javnosti ste znani kot uspešen podjetnik ter hkrati kot iskren, srčen in neobičajen človek. Kako bi se vi sami predstavili? Kdo je Marko Podgornik Verdev?

Človek. Najprej to.

Mogoče tisti, ki preveč razmišlja, ki preveč čuti – ampak sem se končno naučil, da to ni napaka, temveč darilo. Sem partner, oče, direktor in opazovalec sveta, ki se ga trudim razumeti. In če mi kaj uspe, poskusim to tudi dati naprej – sodelavcem, bralcem, otrokom. Pa naj bo to skozi vodenje podjetja, napisano besedo ali tišino na kakšnem sestanku, kjer je že preveč govorjenja.

V svoji knjigi "Govorim" ste zapisali, da ste "preveč". Preveč čustveni, preveč ranljivi, preveč vi. Kaj pa danes – še vedno mislite, da ste "preveč"? Zakaj?

Seveda sem še vedno preveč. Samo da me to danes ne moti več.

Preveč čutim, preveč mi je mar, preveč me prizadene krivica, prevečkrat verjamem v ljudi. Ampak sem ugotovil, da to, kar sem mislil, da je moja šibkost, ni nekaj, kar je treba popraviti. To sem jaz. In če s tem lahko kaj dobrega naredim, potem sem ponosen, da sem "preveč".

Deljenje osebne zgodbe in iskrene podobe o sebi zahteva veliko poguma. Ste ga imeli vedno v sebi ali vam ga je prineslo življenje?

Pogum pride, ko nimaš več izbire.

Ko vidiš, da maske samo povečujejo razdalje.

Kateri trenutek v vašem življenju vam je najbolj spremenil pogled na svet in nase?

Iskreno? Trenutek, ko sem spoznal, da se uspešnost podjetja ne meri samo v prihodkih, ampak v tem, ali ljudje zjutraj pridejo v službo z občutkom, da tam smejo biti to, kar so.

Ko sem prvič slišal sodelavca reči: "Tu se ne bojim biti jaz," sem razumel, da je moja vloga več kot usmerjanje dela. Takrat sem se odločil, da bom podjetje gradil na spoštovanju, ne na nadzoru.

In to mi je spremenilo vse – pogled na voditeljstvo, na odgovornost, pa tudi na mene kot človeka.

Vodite uspešno podjetje Mikro+Polo, ki slovi kot izjemno prijazno do zaposlenih. Kaj je bil prvi korak v tej smeri in zakaj ste se odločili za tako poslovno kulturo?

Ko sem postal direktor, so me odpovedi sodelavcev izjemno prizadele. Vsako sem jemal kot osebni neuspeh – ne zaradi dela samega, ampak ker sem vedel, da ljudje pogosto zapustijo vodjo, ne delovnega mesta.

V zasebnem življenju so me ljudje doživljali kot sproščenega, človeškega, pristnega. V poslovnem okolju pa sem se znašel v vlogi, ki mi ni bila več naravna. Ta razcepljenost je postala prevelika. Nekaj sem moral spremeniti.

Odločil sem se, da tudi v službi začnem slediti sebi – brez vlog, brez igre. In to je bil začetek poti nazaj k sebi, pa tudi začetek kulture, ki danes opredeljuje Mikro+Polo.

Po čem menite, da kot direktor in kot podjetje izstopate? Kako danes vodite ljudi v času, ko se meje med delom in zasebnim življenjem pogosto brišejo? Kako skrbite za dobrobit sodelavcev?

Zaposleni pri nas znajo prevzeti odgovornost, ker jim jo damo. Zaupamo jim. Verjamemo vanje. In jim damo varnost, v kateri lahko ustvarjajo in rastejo – kot ljudje in kot strokovnjaki.

Meje med delom in zasebnim življenjem so res zabrisane, a prav zato je toliko bolj pomembno, da ljudem zaupamo in jih podpremo, kadar čutijo, da ne zmorejo. Ustvarjamo okolje, kjer ni treba skrivati stisk, ampak jih lahko skupaj naslovimo.

Kako vidite odgovornost vodilnih pri obvladovanju stresa in preprečevanju izgorelosti? Kaj bi lahko naredili bolje – slovenski delodajalci in podjetja ter tudi država?

Ogromno odgovornost imamo.

Vodja ni tam zato, da pove, kaj mora kdo narediti. Vodja mora znati videti, kdaj ljudje gorijo – ali pa izgorevajo v tišini. In znati pravočasno ustaviti ritem.

Zato smo pri nas že pred leti uvedli psihološko podporo, delavnice, fleksibilne urnike in redno skupno refleksijo. A to ni dovolj.

Ravno zato razvijamo tudi projekt, ki mi je osebno zelo blizu – 1. slovensko konferenco o duševnem zdravju v poslovnem svetu, ki je hkrati dobrodelni dogodek. Vem, da je tak dogodek v Sloveniji res potreben. Preveč podjetnikov in vodij trpi v tišini, ne upajo si poiskati pomoči. Konferenca je naš odgovor, kjer bomo skupaj s strokovnjaki maja odprli prostor za pogovor, znanje in podporo. Ker drugače ne bo šlo.

Ste se tudi sami kdaj znašli na robu izgorelosti? Kako ste se soočili s tem ter kako danes skrbite za svoje telesno in čustveno zdravje?

Ne samo na robu – padel sem čez.

Bil sem v depresiji, popolnoma prazen, brez volje in brez smisla. In potem si priznaš, da tako več ne gre. Da ne zmoreš sam. In začneš znova.

Zdravila, terapije, počitek, ponovna gradnja – ne imidža, ampak identitete. Učenje novih veščin sproščanja, novih rutin, novih odgovorov na stare vzorce.

Danes bolje vem, kdaj je dovolj. In si tudi dovolim reči "ne". To je bil največji trening življenja.

Zdi se, da vse, kar počnete – zasebno in poslovno – gradite na pogumu, odprtosti in človečnosti. Se vam zdi, da slovensko (poslovno) okolje dovolj prepoznava te vrednote?

Premalo. Še vedno smo preveč usmerjeni v cilje, številke in njihovo preseganje.

Ko bomo to kot družba res doumeli, bomo končno naredili preskok v prihodnost.

Kaj vas trenutno najbolj navdušuje in navdihuje – poslovno in zasebno?

Zagotovo konferenca o duševnem zdravju v poslovnem svetu.

Ne kot projekt, ampak kot gibanje. Kot prostor, kjer se lahko odkrito pogovarjamo o stvareh, ki jih predolgo tiho nosimo. Ekipa, ki soustvarja dogodek, je neverjetna – strokovna, srčna, iskrena.

Zasebno pa ... čisto preprosti trenutki.

Kje se vidite čez 10 let – vi osebno in podjetje Mikro+Polo?

Upam, da še vedno rastemo – kot ljudje in kot ekipa. Da Mikro+Polo ostaja podjetje, kjer se ljudje ne skrivajo, ampak razvijajo.

Zame osebno pa... mogoče nekoliko bolj v vlogi MenThorja kot operativnega direktorja. Če bom čutil, da lahko tam več dam, bom tam. Vedno me je vodil občutek, kje sem najbolj potreben.

Kaj bi želeli sporočiti mladim vodjem in podjetnikom, ki šele vstopajo v poslovni svet?

Ne igrajte vlog.

Ne posnemajte drugih.

Ne skrivajte, kdo ste, in ne bodite tihi, ko vam je hudo.

Odgovornost do sebe je temelj vsega – šele takrat lahko zgradite odnose, ki niso samo poslovni, ampak tudi človeški. In ko bo vaš tim začutil, da ste človek, vam bodo sledili. Ne zaradi funkcije, ampak zaradi vas.

Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s svojimi prijatelji!

Preberite tudi: 

- Do kdaj mora delavec porabiti stari dopust? Kaj se zgodi ob porodniški?

- Ključne spremembe pri pokojninah: Kaj prinaša nova novela in kako vpliva na vas?

- Maturantski izleti in plesi: Nasveti za zmanjšanje stroškov in prihranke