Ko je leta 2013 zapustil Srbijo, se je 42-letni Miloš Plazinić z družino odpravil na Norveško. Poprijel je za vsako delo, zadnjih sedem let pa dela kot industrijski mehanik/operater na eni od naftnih ploščadi na Norveškem, v državi, ki je po številnih študijah zadnjih let ena najboljših držav za življenje in delo na svetu. Čeprav jo zaznamujejo visoke cene, ima Norveška tudi izjemno dober življenjski standard ter relativno majhne socialne razlike.

Plazinić se je skupaj z družino naselil v mestu Stavanger, četrtem največjem mestu te nordijske države. Ko je prišel v državo, je govoril le angleško, zato je najprej delal kot varnostnik. Pozneje se je naučil jezika in možnosti za bolje plačano službo, ki je blizu njegovemu poklicu avtomehanika, so se povečale, poroča srbska spletna stran NIN.

Razkril je, da delo na naftni ploščadi poteka drugače od običajnega urnika dela na kopnem, ki traja od ponedeljka do petka. Izmensko delo poteka rotacijsko – dva tedna dela na ploščadi, nato pa je prost tri do štiri tedne. 

"Izmene se delijo na dnevne in nočne. Običajno je dnevna od sedmih zjutraj do sedmih zvečer, nočna pa seveda od sedmih zvečer do sedmih zjutraj. 12 ur dela, 12 ur počitka. V teh 12 urah dela imamo dva polurna odmora za kavo in en uro dolg odmor za kosilo," je dejal za NIN. 

Plazinić dodaja, da je delo na naftni ploščadi ob doslednem upoštevanju pravil povsem varno. Poudarja, da ima Norveška visok standard varnostnih protokolov, ki jih je "preprosto treba spoštovati". "Obvezna je zaščitna oprema – kombinezon, komplet škornjev, ki ustrezajo standardu, rokavice, očala, čelada in slušalke za zaščito sluha. Pred vsakim delom, ki ga je treba opraviti, se preberejo varnostni protokoli. Eden od uporabljenih ukrepov je na primer črno-rumena ali rdeče-bela plastična veriga za ograjo mesta, kjer se popravlja določen del sistema. Črna in rumena pomenita, da če mora mimo nekdo, ki ni vpleten v to akcijo, mora biti pri prehodu previden, rdeča in bela pa pomenita popolno prepoved vstopa v ograjen prostor. To pravilo se strogo upošteva in nihče ga ne poskuša prekršiti. Posledice so lahko usodne. Za takšno napako bi jih poslali domov brez možnosti, da bi se vrnili na katero koli platformo," je opozoril. 

Naftne ploščadi so visoko avtomatizirane, veliko število operacij pa se izvaja le z nadzorom s tal prek računalnika. Ko je proizvodnja zagnana, operater nima več dela, dokler ni treba zamenjati ali podmazati kakšnega dela. Gradnja ploščadi poteka večinoma ročno, samo delovanje pa je popolnoma avtomatizirano in nadzorovano iz nadzorne sobe, za katero ni nujno, da je na sami ploščadi, "temveč na terenu v bazi podjetja, ki je lastnik vrtine". Plazinić je povedal, da se delo na naftni ploščadi od začetka delovanja do danes ni bistveno spremenilo, "večinoma so postopki enaki za vse naftne družbe, ki delujejo v Severnem morju".

Proces vrtanja zahteva posebno ekipo ljudi, ki so usposobljeni samo za to delo, za kar se hodi v triletno šolo in zahteva precej strokovne ljudi, tesno povezane z mehaniko in hidravliko. Čeprav ni mogel veliko razkriti, ker teh del ni opravljal, pravi, da je proces precej kompleksen, od samega vrtanja, prek betoniranja luknje do sprejema nafte v sistem. Delo teh ljudi je nekoliko bolj plačano, tako zaradi tveganja dela kot zaradi strokovnega znanja delavcev samih.

Ali se je med njegovim bivanjem na naftni ploščadi zgodila kakšna izredna situacija?

Miloš je za NIN dejal, da imajo v času dvotedenske rotacije na vsaki ploščadi dvakrat vaje evakuacije. "Izredna situacija je simulirana in vsi smo se dolžni evakuirati v rešilne čolne. Vadba traja od pol ure do ene ure. Ko preštejejo, da so vsi na mestu, naznanijo, da je vaja končana. Do sedaj še nisem imel resnih situacij. Enkrat smo se morali nujno evakuirati, ker je oskrbovalna ladja zaradi valov udarila v konstrukcijo ploščadi, a večjih posledic ni bilo. V bistvu, ko se slučajno sproži alarm, nikoli ne veš takoj, kaj se je zgodilo, zato smo takrat zelo zaskrbljeni," pravi. 

'Ko končaš tečaj za helikopter, še ne pomeni, da si dobil službo na ploščadi'

Kar zadeva zaposlitev, je postopek precej podoben kot pri vseh drugih zaposlitvah. Delovna biografija, spremno pismo, referenca iz prejšnje službe ... "Če želite na katero koli ploščad, morate opraviti usposabljanje za evakuacijo v sili s helikopterjem in zdravstveni pregled," pravi Miloš. 

Helikoptersko usposabljanje traja tri dni in je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. "V praktičnem delu je simulirana nesreča z improviziranim helikopterjem, ki se prevrne v bazenu, medtem ko si pod vodo privezan z varnostnim pasom. Nosiš posebno nepremočljivo obleko, ki ščiti pred mrazom, ki ima veliko opreme, ki lahko pomaga v primeru nesreče, na voljo pa je tudi aktivni lokator, ki je aktiven ves čas leta," pojasnjuje Plazinić.

"Obleko dobiš pred vstopom v helikopter in jo imaš ves čas, ko si na ploščadi, v svoji kabini. Vrneš jo po vrnitvi na celino, tj. na heliport," je razložil. Poudarja, da ni prijetno biti privezan pod vodo, prav tako ni prijetno prevračanje in odpenjanje z varnostnega pasu, in da če koga zgrabi panika, inštruktorji takoj priskočijo na pomoč.

"Tečaj je popolnoma varen. Cilj vaje je doživeti situacijo, ki je čim bolj podobna morebitni nesreči, in vaditi, kaj storiti ter kako rešiti sebe in svoje sodelavce. Tečaj vključuje tudi vajo gašenja," je povedal. 

Pravi tudi, da pridobljena licenca za vožnjo s helikopterjem velja naslednja štiri leta, nato pa si je treba vzeti en dan za ponovitev le ključnih vaj programa. Poleg tega je treba opraviti zdravstveni pregled. Kontrolira se vid, sluh, krvni tlak ... Sistematski pregled opravijo vsaki dve leti.

"Če imate torej tečaj za helikopter in potrdilo, da ste zdravi, še ne pomeni, da ste si zagotovili službo na ploščadi," poudarja Plazinić. "Če imate veščine, ki jih zahteva podjetje, vam bodo ponudili plačilo za vse, kar potrebujete od tečajev za vstop na platformo. Mimogrede, usposabljanje stane približno 1000 evrov, zdravstveni pregled pa okoli 200," je razkril.

Na vprašanje, naj našteje prednosti in slabosti dela industrijskega mehanika/operaterja na naftni ploščadi, Plazinić pravi, da je prednost v tem, da je dobro plačan in da po dveh delovnih tednih nimaš nobenih obveznosti do delovnega mesta naslednje tri ali štiri tedne.

"Zgodi se, da moraš v prostem času obiskovati kakšen tečaj, vendar je to dogovorjeno vnaprej in je čas usposabljanja seveda plačan. Slabosti tega dela so, da te dva tedna ni doma in nisi fizično prisoten z družino ali prijatelji. Seveda je lepo, ko si prost, si ves čas tam, ampak tista dva tedna, ko te ni, pa je otrokov rojstni dan ali karkoli v zvezi z družabnim življenjem, se enostavno vse dogaja brez tebe. To je cena, ki jo je treba plačati za takšen način življenja," poudarja sogovornik.

Lastnosti, ki bi jih moral imeti človek, ki želi delati na naftni ploščadi, so, da spoštuje postopke, "da ne misli 'ne, tako se mora, tako se da hitreje ali bolje', kar povprečen Balkanec razmišlja skoraj vsak dan". Bodoči delavec na naftni ploščadi bi se moral odpovedati tudi alkoholu, kajenje pa je dovoljeno le na določenih mestih.

Kaj delajo 12 ur na ploščadi, ko niso v službi?

Čas počitka, natančneje preostalih 12 ur, si vsak organizira zase, kot poudarja Miloš, pa so na ploščadi različne aktivnosti – od kina, biljarda in namiznega tenisa, do hobi delavnic in čitalnice, telovadnice, savne ...

"Vsak delavec ima svojo spalno kabino z lastno kopalnico. Soba je majhna, postelja, mizica in stol, TV in omara za stvari. Soba je prosta, ko ste v službi, včasih pa, ko je na ploščadi veliko ljudi, obstaja postopek, imenovan hot-bed. To pomeni, da medtem ko je dnevna izmena na delu, nočna izmena spi v isti kabini," je razkril. Osebe, ki spi v vaši sobi, nikoli ne srečate, po uporabi pa jo temeljito očistijo. Edina obveznost tistega, čigar soba je, je pospraviti osebne stvari in posteljnino v omaro. če privoliš tako deliti sobo, ti plačajo 100 evrov nadomestila na dan, ker med delovnim časom nimaš dostopa do kabine, npr. če hočeš po kosilu malo počivati.

Ko je morje razburkano, torej ko je nevihta, Plazinić pravi, da delavci počivajo v sobah ali pa se družijo. "Norvežani na primer berejo veliko knjig. Dandanes je telovadnica priljubljena, zato skoraj vsakdo telovadi ali teče, da ostane v formi, ko je zdoma," je dejal. 

Po drugi strani pa je vrnitev na kopno za Miloša vedno dober občutek. Pravi, da svoj prosti čas večinoma preživlja z družino, najraje počiva, obišče prijatelje ali potuje.

Previdnost pri zaposlovanju

Plazinić opozarja, da je pri zaposlovanju na naftni ploščadi treba biti previden, če se delo išče prek agencij. Čeprav obstajajo pravne agencije, ki zaposlujejo osebje naftnih ploščadi in so popolnoma varne za sodelovanje, obstajajo tudi takšne, ki se večinoma pojavljajo na družbenih omrežjih in se jim je treba izogibati, poudarja sogovornik in za NIN pojasnjuje, kako jih prepoznati.

"Gre predvsem za kontekst samega oglasa. Če v oglasu piše, da boste delali na vrtini za nerealen denar in da za to ne potrebujete nobenih posebnih znanj ali izobrazbe, je tak oglas večinoma lažen in želi od vas izvleči nekaj malega denarja, ki ste ga pripravljeni plačati za morebitno priložnost za takšno delo. V pravih oglasih bo pisalo, kaj je potrebno za določeno delo in kakšne kvalifikacije. Preprosto, če nekdo ni iz neke panoge, ki je povezana s kakršnim koli tovrstnim poslom, kot takim, tam nima kaj iskati. Torej zidar ali prodajalec ne more, ob spoštovanju teh poklicev, iskati zaposlitve na področju, za katerega nima znanja in sposobnosti," je bil jasen. 

"Na ploščadi torej ni dela, da bi na primer pretovarjali sode z nafto. To ne obstaja. Mehanik, elektrikar, tehnik za avtomatizacijo, elektronik, kuhar, gradbenik itd., vsi ti zahtevajo dodatne tečaje, kjer lahko pridobite dovoljenje za opravljanje dela. Tečaji niso poceni, gibljejo se tudi do nekaj tisoč evrov, odvisno od potreb," pravi. 

Pravi, da ljudje na splošno menijo, da je delo na ploščadi nevarno. "Zagotovo bi vas presenetilo, da je delati tam varneje kot kjerkoli drugje na svetu, saj vsi skrbijo za varnost. Prav tako na primer skorajda ne vidite produkta, ki se pridobiva iz zemlje, ko se proizvodnja začne, vse operacije potekajo v zaprtih sistemih in ni neposrednega stika z nafto, ki se proizvaja," je razkril. 

Naftna industrija je še naprej glavni dejavnik v svetu, še vedno se vse proizvaja z njeno pomočjo, meni sogovornik na vprašanje o prihodnosti te veje gospodarstva, "platforme po svetu še gradijo, na Norveškem jih je več kot 50 v Severnem morju".

Kot najpomembnejšo lekcijo, ki se jo je naučil pri opravljanju tega dela, Plazinić izpostavlja nenehno izobraževanje. "Svet gre naprej z novimi inovacijami in mi moramo temu slediti. Pri nas načeloma vlada mnenje, jaz sem končal šolo in to je dovolj za moje življenje. Ne, ravno nasprotno. Moramo iti naprej v korak s svetom, sicer bo svet šel brez nas. Višjo izobrazbo imaš, večje so možnosti za boljše in bolje plačane službe," je za NIN še dejal Miloš Plazinić.