Trenutno stanje na trgu dela kaže na postopno umirjanje rasti zaposlenosti in upadanja brezposelnosti, opažajo v službi za analitiko na Zavodu za zaposlovanje. Še vedno sicer zaznavajo visoko povpraševanje po delovni sili, čeprav je bilo v januarju 2024 sporočenih nekoliko manj prostih delovnih mest kot v preteklem letu, saj so zabeležili 14.442 prostih delovnih mest, kar je za 4,1 odstotka manj v primerjavi z januarjem prejšnjega leta.

V istem časovnem obdobju je bilo iz evidence brezposelnih odjavljenih manj oseb kot leto poprej, kar vključuje 3.936 iskalcev, ki so našli zaposlitev, kar predstavlja rahlo povečanje števila zaposlenih v primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta. Število novih prijav v evidenco brezposelnih je naraslo v primerjavi z enakim obdobjem lani, pri čemer jih je bilo med njimi 4.881 z iztekom pogodbe o zaposlitvi za določen čas, 2.044 opredeljenih kot presežni delavci in 49 oseb, ki so izgubile delo zaradi stečaja ali likvidacije podjetja. Nekateri torej ostanejo brez dela bodisi zaradi izteka pogodb bodisi zaradi presežka delovne sile v podjetjih, izzivi pa ostajajo odpuščanja in izteki pogodb o zaposlitvi za določen čas. Skupaj zgornji podatki prikazujejo razmeroma optimistično sliko trga dela z nadaljevanjem rasti zaposlenosti in zmanjšanjem brezposelnosti. 

Sicer so trenutno so najbolj iskani poklici na trgu dela v Sloveniji povezani z gradbeništvom, zdravstvom, socialnim varstvom, predelovalnimi dejavnostmi in izobraževanjem. Med delodajalci je največ povpraševanja po delavcih za preprosta dela v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih, čistilcih, strežnikih in gospodinjskih pomočnikov v uradih, hotelih in drugih ustanovah, kuharjih in kuhinjskih pomočnikih, voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev, varilcih, zdravstvenih delavcih, negovalcih za socialno oskrbo na domu, policistih, varnostnikih, skladiščnikih, strokovnjakih z oblikovanje, izvajanje in nadzor politik, programov in ukrepov ter uradnikih za nabavo in prodajo, so nanizali na Zavodu.

Panoge, kjer trenutno najbolj iščejo delavce, vključujejo izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo in gostinstvo in podobno bo tudi v naslednjih mesecih. Raziskavi Zavoda za zaposlovanje – Poklicni barometer in Napovednik zaposlovanja – nakazujeta, da bo tudi v prihodnjega pol let pomanjkanje ustreznih kadrov še posebej izrazito pri voznikih težkih tovornjakov, varilcih, prodajalcih, oskrbovalcev na domu, delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, skladiščnikih in uradnikih za nabavo in prodajo, čistilcih, strežnikih in gospodinjskih pomočniki v uradih, hotelih in drugih ustanovah, elektroinštalaterjih, natakarjih, zidarjih, kuharjih, orodjarjih, strokovnjakih za zdravstveno nego, gradbenih delavcih, mehanikih in serviserjih kmetijskih, industrijskih in drugih strojev, strugarjih, komercialnih zastopnikih za prodajo, varnostnikih, tehnikih za strojništvo, pripravljavcih in monterjih kovinskih konstrukcij.

Za zgoraj naštete poklice najtežje najdejo ustrezen kader, kar kaže na primanjkljaj v določenih sektorjih trga dela. V preteklega pol leta se je namreč kar dobra polovica delodajalcev srečala s pomanjkanjem ustreznih delavcev, pri čemer največkrat ne najdejo kadra za dela v izobraževanju (74,3 odstotka), zdravstvu in socialnem varstvu (73,6 odstotka), gostinstvu (73,6 odstotka) ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (61,8 odstotka). Težave imajo predvsem pri iskanju tehnikov za strojništvo, predmetnih učiteljev v osnovni šoli, voznikov osebnih vozil, taksijev in lahkih dostavnih vozil, primanjkljaj kadra pa se tudi v prihodnje predvideva v poklicih na področjih zdravstvene oskrbe, informacijskih tehnologij, šolstva in gradbeništva.

Nasprotno za nekatere poklice, predvsem v administraciji, poslovanju s strankami in nekaterih družboslovnih ter oblikovalskih poklicih, že nekaj časa velja, da je ponudba na trgu dela večja od povpraševanja, kar seveda otežuje iskanje zaposlitve za kandidate. Presežek bo tako predvidoma tudi v bodoče v poklicih na področju administracije in poslovanja s strankami (tajniki, poslovni sekretarji, telefonisti, nabavni referenti, komercialni zastopniki za prodajo, posredniki za zaposlovanje, uradniki v statistiki, financah in zavarovalništvu, blagajniki in prodajalci vstopnic, referenti v turističnih in potovalnih agencijah ...), družboslovja (denimo sociologi, antropologi, filozofi, zgodovinarji in politologi, novinarji, arhitekti, prevajalci ... ter svetovalci za prodajo, oglaševanje in trženje ...), oblikovanja (grafični in multimedijski oblikovalci, dekoraterji, aranžerji), pa tudi fotografov, kozmetikov ter organizatorjev konferenc in dogodkov.

Kaj pa študentsko delo?

Tudi na trgu študentskega dela je v zadnjih letih več ponudbe delodajalcev kot povpraševanja mladih in trenutno imajo okoli 2.800 razpisanih prostih mest, je sporočila vodja posredovanja dela pri e-Študentskem servisu, Carmen Zajc. Najtežje je zapolniti delovna mesta v gostinstvu, turizmu in prodaji ter najnižje plačana dela, ker med študenti upada zanimanje zanje. Kljub presežku ponudbe nad povpraševanjem je v zadnjih šestih mesecih opaziti upad razpisanih del in pričakuje se, da se bo trend nadaljeval tudi v letu 2024. Na e-Študentskem servisu sicer trenutno zaznavajo in tudi v bodoče pričakujejo največ povpraševanja po študentskem delu v prodaji, s strankami, gostinstvu in turizmu, strokovnih delih (kot so računalništvo, programiranje, elektrotehnika, projektiranje, prevajanje, digitalni marketing), poučevanju ter fizičnih delih (vrtnarska dela, pakiranje, deklariranje).

V zadnjih letih se je seznam iskanih študentskih del prilagajal sodobnim potrebam in tehnološkemu napredku in na e-Študentskem servisu vse pogosteje dobijo ponudbe za tako imenovane poklice prihodnosti. Še vedno so priljubljena dela v prodaji, s strankami, strokovna dela (kot so računalništvo, elektrotehnika, digitalni marketing), gostinstvo, turizem in fizična dela, vendar so se nekatera področja posodobila ali razširila, kot je denimo prehod iz grafične priprave na tisk h grafičnemu oblikovanju. Pojav novih poklicev vidijo kot posledico različnih dejavnikov, vključno s tehnološkim napredkom, gospodarskimi, demografskimi, družbenimi, podnebnimi in zakonodajnimi spremembami, globalizacijo, migracijo, okoljskimi in trajnostnimi vidiki dela in življenja, spremembami v izobraževanju in v delovnih odnosih ter novih oblikah in pogojih dela.

Med razvijajočimi se področji so umetna inteligenca, nove tehnologije, računalniško programiranje, razvoj programske opreme in aplikacij, big data, IoT, kibernetska varnost, obogatena resničnost, upravljanje človeških virov, obnovljiva energija, ekologija, genetsko inženirstvo in biotehnologija, novodobno učenje, logistika in oskrbovalne verige, zdravstveni poklici, kreativna industrija in digitalno ustvarjanje, razvoj novih materialov in področja, povezana z migracijami, je nanizala svetovalka za karierno orientacijo na e-Študentskem Servisu Maruša Goršak. Med študentskimi deli pri njih trenutno izstopajo TikToker, vplivnež, podatkovni rudar, delo z umetno inteligenco, Web3 in kripto dela ter rehabilitacijski pedagog.

Kaj še prinaša prihodnost?

Ajpesova jesenska napoved gospodarskih gibanj za trg dela v prihodnjih dveh letih predvideva, da zaposlenost kljub pričakovani gospodarski rasti ne bo močno narasla zaradi visoke že obstoječe ravni zaposlenosti in omejitev delovne sile. Pričakuje se upočasnitev upadanja registrirane brezposelnosti zaradi negotovih gospodarskih razmer in demografskih sprememb, kot je staranje prebivalstva, kar bo povečalo potrebo po zaposlovanju tujih delavcev.

Na Zavodu za zaposlovanje ocenjujejo in pričakujejo, da bo do konca leta 2024 število registriranih brezposelnih oseb znašalo okrog 47.000, kar je manj za približno 2,8 odstotka. Na spremembe v povpraševanju po poklicih bodo po njihovih navedbah vplivale globalizacija, zelena ekonomija, staranje prebivalstva in informacijske tehnologije, pri čemer bo poudarek na vseživljenjskem izobraževanju, usposabljanju, razvijanju veščin in prilagajanju na nove tehnologije. Ob trendih so napovedali nadaljevanje z aktivnostmi za zmanjšanje neskladja med ponudbo in povpraševanjem po delovni sili, vključno s posredovanjem zaposlitev, ukrepi aktivne politike zaposlovanja, kariernim svetovanjem in vse več tudi na področju zaposlovanja tujcev.

Sicer pa se seznam deficitarnih (bolj iskanih) in presežnih (manj iskanih) poklicev v zadnjih letih ni bistveno spreminjal. Glavni vzroki za težave pri iskanju ustreznih kadrov vključujejo izrazito pomanjkanje ali celo odsotnost usposobljenih delavcev, neustrezne delovne pogoje in razmeroma nespremenjeno strukturo gospodarske dejavnosti. Nekateri poklici so zaradi spremenjenega povpraševanja in razpoložljivosti kadrov prešli iz kategorije presežka ali ravnovesja v primanjkljaj, kot so na primer biologi, botaniki, zoologi, analitiki in inženirji v (bio)laboratorijski medicini, strokovnjaki v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, pravni strokovnjaki, tehniki za telekomunikacije in učitelji, vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev in drugi strokovni sodelavci v izobraževanju in vzgoji. Po drugi strani so iz primanjkljaja v ravnovesje ali presežek prešli nekateri poklici, kot so nabavni referenti, komercialni zastopniki za prodajo in razvijalci spletnih in multimedijskih rešitev ter posredovalci informacij v klicnih centrih, zaznavajo na Zavodu za zaposlovanje.

Spremembe pri delovnih mestih vse bolj izrazito odražajo širši premik k večji digitalizaciji, tehnološkemu napredku in poudarku na ustvarjalnih in inovativnih področjih dela in pričakuje se presežek pri iskanju določenih kadrov. Na e-Študentskem servisu so izpostavili napovedi Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), da se bo v prihodnjih letih zaradi demografskih sprememb povečal razkorak med povpraševanjem delodajalcev po delovni sili in številom delovno sposobnih. Delovno aktivno prebivalstvo v Sloveniji se bo predvidoma do leta 2060 zmanjšalo za 27 odstotkov, medtem ko število mladih že upada, z najnižjim številom rojstev zabeleženim leta 2023. A število prebivalstva v Sloveniji se vseeno povečuje zaradi priseljevanja, predvsem iz balkanskih držav, in država si prizadeva privabiti delovne sile iz tujine, pa tudi povpraševanje po študentskem delu bo predvidoma ostalo zelo visoko.

Na e-študentskem servisu ob trendih in gibanjih na trgu dela vidijo izzive predvsem zaradi bega možganov v tujino, saj se mladi pogosto ne vrnejo domov. A, kot poudarja Carmen Zajc, bi se morali "glede na pomanjkanje delovno sposobnega prebivalstva boriti prav za vsakega mladega, ki odide v tujino, da bi se vrnil". Težava je tudi zapletena birokracija in neživljenjske zahteve. Privabljamo namreč tudi tuje mlade, ki opravljajo študentsko delo in imajo dobro znanje slovenskega jezika, vendar se po študiju srečujejo z birokratskimi težavami pri iskanju redne zaposlitve. Tukaj je izpostavila, da bi bilo dobro, če bi Slovenija našla načine, kako zadržati domače izobražence in obenem omogočiti ostajanje tujih diplomantov, ter hkrati spomnila na predloge strokovnjakov za vzpostavitev sistema posredovanja dela za upokojence, podobnega študentskim servisom. Glede na potrebo po delovni sili se ji zdi pomembno izkoristiti tudi potencial delovno sposobnih upokojencev, da bi se zmanjšal pritisk na redno zaposlene in potreba po tuji delovni sili.