Pred kratkim je predsednica države Nataša Pirc Musar poudarila pomen opogumljanja deklet za STEM poklice. Gre za področje znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike, torej za področja, v katerih so dekleta in ženske zastopane v manjšem številu. 

"Ohranjanje in varovanje okolja, iskanje alternativnih virov energije, raziskovanje vesolja, razvoj zdravil za trenutno neozdravljive bolezni in uporaba umetne inteligence za človeku prijaznejše bivanje zahtevajo znanje in sposobnosti vseh, ki si delimo zeleni planet," je na otvoritvi Evropske matematične olimpijade za dekleta (EGMO 2023), ki je v Portorožu potekala aprila, dejala predsednica. 

Japonke si želijo kariere v STEM, okolje pa jih sili k ustvarjanju družine

V Sloveniji vlagamo veliko truda v to, da dekleta in ženske podpiramo pri njihovi odločitvi o vstopu na področje STEM. Kako pa je drugod po svetu? Poglejmo na primer na Japonsko. 

Yuna Kato, študentka tretjega letnika ene izmed najboljših japonskih inženirskih univerz, si prizadeva za kariero raziskovalke, a se boji, da bi se v primeru materinstva ta takoj zaključila.

Kato pravi, da jo je njena družina skušala pregovoriti od znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike, češ da so ženske na tem področju "preveč zaposlene z delom in kariero, da bi hkrati imele družino, zato jim je težko najti moža". 

"Moja babica in mama mi pogosto pravita, da obstajajo službe, ki niso povezane s STEM, če želim vzgajati otroke," je Kato povedal za Reuters. V svoji karieri je prehodila dolgo pot, a številne druge ambiciozne inženirke se ravno zaradi družbene stigme odločijo za drugačno pot. To vpliva tudi na samo Japonsko, tretje največje gospodarstvo na svetu, ki ji do leta 2030 grozi pomanjkanje 790.000 delavcev v IT, predvsem zaradi premajhne zastopanosti žensk na tem področju.

S čimer pa Indija očitno nima težav. Več o tem si preberite TUKAJ!

Posledica tega je, opozarjajo strokovnjaki, upad inovativnosti, produktivnosti in konkurenčnosti države, ki svojo gospodarsko rast v zadnjem stoletju dolguje prav tem dejavnikom.

"To je velika izguba za narod. Če nimate uravnotežene zastopanosti spolov na tem področju, bo vaša tehnologija imela precejšnje pomanjkljivosti," je za Reuters dejala Jinuo Li, kitajska pedagoginja z doktoratom iz molekularne biologije, katere podoba je bila uporabljena za punčko Barbie kot ženski vzor v STEM.

Japonska je na zadnjem mestu med bogatimi državami s samo 16 odstotki študentk na inženirskih in gradbenih fakultetah. Na vsakih sedem znanstvenikov pride ena znanstvenica. In tako slabe rezultate imajo, čeprav so Japonke po podatkih OECD dosegle druge najboljše rezultate na svetu pri matematiki in tretje pri naravoslovju. Japonska se je zato lotila prav posebne naloge – privabiti še več žensk na področje STEM in jih tam zadržati. 

Zato so univerze začele uvajati kvote za študentke STEM, torej študijska mesta, ki bodo na voljo le ženskam. To je velik preobrat za državo, kjer je leta 2018 preiskava razkrila, da je medicinska šola v Tokiu ženskam kandidatkam namerno znižala rezultate sprejemnih izpitov v korist moških. Šolski uradniki so menili, da je večja verjetnost, da bodo ženske po rojstvu otrok prenehale delati in "zapravile svojo izobrazbo", tako da nima smisla, da se v tej smeri sploh izobražujejo. 

Doštudirale bodo. A kaj se bo zgodilo, ko bodo imele otroke?

Da bi spremenila odnos, je japonska vlada pred nekaj meseci pripravila devetminutni videoposnetek, da bi učiteljem in drugim odraslim pokazala, kako "nezavedna pristranskost ljudi" odvrača dekleta od študija STEM.

V enem scenariju igralec, ki igra učitelja, pohvali dijakinjo, ker je "dobra v matematiki, čeprav je dekle", zaradi česar se počuti, da je nenormalno biti dekle ali ženska, nadarjena za matematiko. V drugem primeru mati svojo hčerko odvrača od študija inženirstva, ker je to "področje, na katerem prevladujejo moški".

Vladni ukrepi in sodelovanje z zasebnim sektorjem

V sodelovanju z zasebnim sektorjem bo vladni urad za enakost spolov organiziral več kot 100 STEM delavnic in dogodkov, ki bodo večinoma namenjeni študentkam. Učile se bodo na primer od mentorjev, ki so inženirji pri Mazdi in delajo na liniji športnih avtomobilov. 

Številne šole in podjetja, vključno z Mitsubishi Heavy Industries in Toyota, ponujajo štipendije študentkam STEM, da pritegnejo talente. "Pomanjkanje inženirk je popolnoma nenaravno, če upoštevamo, da ženske predstavljajo polovico družbe," je dejal Minoru Taniura, uradnik oddelka za človeške vire pri podjetju Mitsubishi Heavy. "Če sestava naših inženirjev ne sledi razmeram v populaciji, potem bi zamujali z možnostjo ponuditi kupcem to, kar si želijo," je zatrdil.

Jun-ichi Imura, podravnatelj Katine šole, je dejal, da je pomanjkanje raznolikosti že terjalo svoj davek. "Raznolikost je vir inovacij in ko pomislimo, ali smo v zadnjih nekaj desetletjih v naši šoli ali na Japonskem videli prave inovacije, ni videti dobro," je dejal. "Če pogledamo naprej v leto 2050, moramo vsi razmisliti o tem, kaj je treba storiti zdaj," je zaključil.