Zaposleni v slovenskih vrtcih in šolah izgorevajo ter odhajajo na druga delovna mesta, kakovost pedagoškega procesa je ogrožena, mladi se ne odločajo za kariero v vzgoji in izobraževanju, so nanizali v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ). 

Hkrati so opozorili, da "stopnjujoče se pomanjkanje pedagoškega in drugega strokovnega, administrativnega, računovodskega in tehničnega osebja v vrtcih, šolah, na univerzah, v dijaških domovih in zavodih nedvomno vpliva na zmanjševanje kakovosti vzgojno-izobraževalnega procesa in vse resneje ogroža normalno delovanje vzgojno-izobraževalnega sistema kot celote". 

Vzroke za kadrovsko krizo v šolstvu – po njihovih ocenah primanjkuje od 4000 do 5000 učiteljev v osnovnih in srednjih šolah – vidijo v "neustreznem vrednotenju dela v izobraževanju, ki motivira odhode na bolje plačana delovna mesta zunaj izobraževanja in odvrača mlade, da bi se zaposlili v šolstvu". Obenem opozarjajo na starostno strukturo učiteljev, ki v prihodnjih letih napoveduje "množično upokojevanje zlasti ustrezno usposobljenih". Starostna struktura učiteljstva je po njihovih navedbah izjemno resna težava, "saj imamo eno najstarejših izobraževalnih populacij v Evropi, že zdaj pa je Slovenija med petimi državami v Evropi z najnižjim deležem učiteljev, mlajših od 30 let". 

Pomemben dejavnik privlačnosti učiteljskega poklica je seveda tudi plača in v SVIZ izpostavljajo tudi težavo prenizkega vrednotenja dela in nizke plače glede na druge po izobrazbi primerljive poklice v javnem in tudi zasebnem sektorju. 

Pri nas ima učitelj začetnik z visoko izobrazbo v javni šoli plačo nižjo od tisoč evrov neto in po podatkih iz letne publikacije Education at a Glance 2022 (EAG2022) so slovenski učitelji slabše plačani od kolegov v drugih članicah Evropske unije in Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Primerjalno imajo med štiri in 14 odstotki nižje plače od drugih primerljivo izobraženih v Sloveniji. 

V SVIZ obenem zaznavajo, da Slovenija z leti izobraževalnim institucijam namenja vse manjši delež proračuna oziroma bruto domačega proizvoda. "To, koliko sredstev država nameni izobraževalnim institucijam kot delež BDP in javnih sredstev, je pomemben kazalnik, kakšen pomen pripisuje izobraževanju, ko gre za razporejanje proračunskih sredstev," poudarjajo. Izpostavljajo, da bi lahko kakovost javnega slovenskega šolstva začela padati, če si vsi pristojni deležniki takoj ne priznajo, da kriza obstaja, in če se z njo takoj ustrezno ne spoprimejo. 

Vlado in ministrstvo pozivajo k sprejetju ukrepov za izboljšanje vrednotenja dela zaposlenih v pedagoških poklicih, k sprejetju ustreznejših normativov in standardov, k podaljšanju kariernega napredovanja, k poudarjanju ključnega pomena vzgoje in izobraževanja ter k bolj spoštljivem odnosu politike do zaposlenih v šolstvu. Predlagajo povečevanje deleža proračunskih sredstev za vzgojo in izobraževanje, "ki se v zadnjem desetletju znižujejo ali stagnirajo", pripravo načrta za nadomestitev učiteljev, ki se bodo upokojili v prihodnjih letih, uskladitev razpisanih študijskih mest na pedagoških fakultetah, povečanje štipendij in pripravniških mest ter olajšanje pogojev za nakup stanovanj za učiteljske družine. 

Ministrstvo: Izvajajo se kratkoročni in dolgoročni ukrepi 

Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje zatrjujejo, da se zavedajo pomembnosti ukrepov za spodbujanje zaposlovanja učiteljev vseh predmetov, "še posebej pa kadra, ki ga najbolj primanjkuje. Med njimi so učitelji za poučevanje strokovno teoretičnih predmetov in za izvajanje praktičnega pouka, učiteljev za dodatno strokovno pomoč in učiteljev matematike, fizike, kemije, računalništva in tehnike."  

Med kratkoročnimi ukrepi za izboljšanje stanja so nanizali, da se "že izvajajo ukrepi za spodbujanje mladih, za vstop v učiteljski poklic, kot so štipendiranje pedagoškega študija, izvajanje klasičnega pripravništva, izvajanje študijskih pomoči in širjenja možnosti za pridobivanje izkušenj za pristop k strokovnemu izpitu". Med njimi so izpostavili štipendije za študente matematike, fizike, kemije in računalništva, finančno pomoč za študij za izpopolnjevanje v poklic učitelja in dodatno izobraževanje obstoječih kadrov v šolstvu, vrnitev pripravništva v vzgoji in izobraževanju, in omogočen hitrejši dostop do strokovnega izpita. 

Z dolgoročnimi ukrepi želijo prispevati k "ugledu učiteljskega poklica, privlačnosti kariere strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju ter vseživljenjskosti njihovega kariernega razvoja". Iz sredstev Evropskega socialnega sklada se bo v ta namen posodobil sistem profesionalnega in kariernega razvoja ravnateljev in strokovnih delavcev skozi krepitev kompetenc za profesionalno učenje in vodenje, uvedli se bodo razviti programi usposabljanja, digitalizirali se bodo postopki za karierni razvoj, promoviralo se bo učiteljski poklic ter poskrbelo se bo za kakovost in vzdržnost sistema dodatne strokovne pomoči kot učne pomoči. V okviru Načrta za okrevanje in odpornost se načrtuje tudi prenova vsebin pedagoških študijskih programov za pridobitev izobrazbe in za izpopolnjevanje z vidika krepitve kompetenc za trajnostni razvoj in krepitve digitalnih kompetenc. 

Na ministrstvu so še navedli, da "se v šole vpisuje vse manj otrok. Številčnost generacij se zmanjšuje glede na število rojstev in zlasti dolgoročne ukrepe je treba zato načrtovati tako, da se prepreči položaj, ki smo mu bili v preteklosti že priča – torej, da bo učiteljev in vzgojiteljev zopet preveč." V SVIZ medtem navajajo podatke Statističnega urada, da število osnovnošolcev narašča "že od šolskega leta 2010/11, leta z najmanjšim številom osnovnošolcev v samostojni Sloveniji. Številčno šibkejša generacija otrok, rojena pred 15 leti, bo v tem šolskem letu zapustila osnovnošolske klopi, v njih pa ostajajo mlajše, številčno močnejše generacije. Generacije prvošolcev so tako že nekaj let precej večje od generacij devetošolcev." Na SURS še predvidevajo, da "se bo v prihodnjih letih število dijakov še povečevalo, saj se število učencev v osnovnih šolah dviga že od šolskega leta 2011/12". 

V SVIZ poudarjajo nujnost ukrepov, saj ocenjujejo, da se bo v nasprotnem primeru kadrovska stiska v naslednjih le še zaostrovala. Bojijo se, da bo sledil padec kakovosti javnih šol ter "krepitev pritiskov elite za ustanavljanje zasebnih šol, ki bo ugotovila, da za njihove otroke javne šole niso več dovolj dobre". Poudarjajo pomembnost povrnitve ugleda pedagoškega poklica in spoštovanja do dela, ki naj ga opravljajo z ustreznim nagrajevanjem, in si želijo ukrepov, da bi v učiteljske vrste lahko privabili najsposobnejše in najboljše. Od pristojnih v državi si prizadevajo za zagotovitev "spodbudnih delovnih pogojev, namenjanju sredstev za dobro počutje, zdravje in varnost učiteljev in drugega strokovnega osebja ter zmanjševanje psihosocialnih nevarnosti, kot so preobremenjenost, stres, povezan z delom, izgorelost, ki vplivajo na zaposlene v vzgoji in izobraževanju ter povzročajo predčasne odhode iz poklica". 

Pogajanja med predstavniki SVIZ in ministrom Darjom Feldo so v teku. Napoveduje se reforma šolstva in po pojasnilih pogajalcev so na dobri poti; strinjajo se, da je treba temi nameniti več pozornosti in da so potrebne spremembe. Rešitev ni mogoča čez noč, a so po opozorilih SVIZ nujni ukrepi za izboljšanje stanja, če želimo ohranitev kakovost javnega šolstva. To pa bi moralo biti v interesu vseh.