Svet dela se spreminja hitreje kot kadarkoli prej. Tehnologija, avtomatizacija, umetna inteligenca (UI) in spremembe v gospodarstvu že danes preoblikujejo poklice, kot jih poznamo. Zdi se, da tisto, kar je bilo še včeraj "varna zaposlitev", danes ni več nujno dolgoročna izbira. Zato si mnogi zastavljate vprašanje: Katera dela bodo preživela prihodnjih 10 let? In katera bodo izginila?

Katera dela so ogrožena?

Po podatkih OECD (2023) je skoraj 27 % delovnih mest v Evropi visoko izpostavljenih avtomatizaciji, še dodatnih 46 % pa bo deležnih bistvenih sprememb v naravi dela. To pomeni, da bodo mnoga ponavljajoča se opravila prevzeli stroji – zlasti v industriji, logistiki, administraciji in osnovnih storitvah.

Primeri del, ki so v nevarnosti:

- Rutinska administracija (vnos podatkov, osnovna podpora strankam).

- Proizvodnja brez dodatne vrednosti (sestavljanje, pakiranje).

- Enostavne storitve (blagajničarji, receptorji, vozniki – s prihodom samovozečih vozil).

Strokovnjak Klaus Schwab, ustanovitelj Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), opozarja: "Dela ne bo zmanjkalo – bo pa drugačno. Prilagodljivost in učenje novih veščin bosta ključnega pomena."

Katera dela bodo cvetela?

Kljub spremembam obstajajo poklici, ki bodo ne samo obstali, temveč postali še bolj iskani. WEF v poročilu "Future of Jobs 2023" izpostavlja, da bodo delodajalci v prihodnjem desetletju najbolj iskali profile, povezane z analizo podatkov, tehnologijo, trajnostjo in oskrbo ljudi.

5 najbolj perspektivnih področij do leta 2035:

Zdravstvo in oskrba
Staranje prebivalstva pomeni porast potrebe po medicinskih sestrah, oskrbovalcih, terapevtih in delavcih v duševnem zdravju.

Zeleni poklici (green jobs)
Inženirji za obnovljive vire, svetovalci za trajnostno upravljanje, okoljski analitiki – vsi bodo nepogrešljivi pri prehodu na zeleno gospodarstvo.

Strokovnjaki za umetno inteligenco in podatkovno znanost
Poklici kot so AI inženir, specialist za strojno učenje (machine learning specialist) ter analitik velikih podatkov bodo tvorili jedro digitalnega gospodarstva.

Ustvarjalci vsebin in komunikacijski strokovnjaki
V svetu, kjer avtomatizacija prevzema rutinska dela, bodo kreativne, čustveno inteligentne naloge postale bolj cenjene: novinarji, snovalci vsebin, oblikovalci.

Učitelji, mentorji in trenerji
Življenjsko učenje postaja norma – zato se povečuje povpraševanje po strokovnjakih, ki znajo predajati znanje na fleksibilen, digitalno podprt način.

Česa nas ne more naučiti umetna inteligenca?

Zanimivo je, da tudi v svetu tehnologije še vedno ostajajo globoko človeške veščine nepogrešljive. Strokovnjaki iz Harvard Business Review poudarjajo, da so kompleksno odločanje, empatija, etika in kreativnost elementi, ki jih umetna inteligenca (vsaj za zdaj) ne more uspešno ponoviti.

Prav zato so poklici, kjer je ključna čustvena inteligenca (vodenje, svetovanje, delo z ljudmi), bolj odporni na avtomatizacijo kot tisti, ki zahtevajo le ponavljanje ali obdelavo podatkov.

Kako se pripraviti na prihodnost?

Če ste zaposleni, samozaposleni ali šele iščete svojo pot, je ena ključnih investicij nenehno učenje. Priporočljivo je razvijati tako tehnične (npr. digitalna pismenost, analitika) kot mehke veščine (komunikacija, reševanje problemov). Na voljo je veliko brezplačnih ali ugodnih spletnih tečajev na različnih platformah.

Poklici se spreminjajo, a vrednost znanja ostaja

Čeprav se lahko prihodnost zdi negotova, prinaša tudi številne priložnosti. Z vlaganjem v svoje znanje, prilagodljivostjo in odprtostjo za nove tehnologije lahko ostanete (ali postanete) del prihodnosti dela – ne glede na vašo starost ali preteklo izobrazbo.

Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s svojimi prijatelji! 

Najbolj brane novice: 

- Ali Trump ruši svetovni finančni sistem? Bodo profitirali Kitajci?

- Prepoznajte pasti: Vodnik za izogibanje spletnim prevaram

- Kaj moramo vedeti o poklicnih boleznih?

- Zdravnica se sramuje plače, ki jo prejema za svoje delo