Nenadna brezposelnost, zlasti v poznejšem življenjskem obdobju, lahko za mnoge ljudi pomeni nepremostljivo krizo. Za Roberta Webberja, ki je leta 2018 izgubil službo vodje vzdrževanja objektov v ZDA, je to postala priložnost, da sledi svojim sanjam in začne novo življenje v Evropi, poroča spletna stran CNN.
Webber je bil star 60 let, ko je nepričakovano ostal brez dela. Namesto da bi poskušala najti novo službo v ZDA, sta se z možem Dennisom Johnsonom odločila, da bosta pospešila svoje upokojitvene načrte in se preselila v Španijo.
A tam nista počivala, temveč sta začela ustvarjati novo kariero. "To je bil idealen čas za selitev v Evropo, kar sva tudi načrtovala po upokojitvi, a ker sva bila oba brezposelna, sva se odločila, da ne bova več odlašala s tem," pravi Webber o selitvi leta 2018.
Par je pred selitvijo veliko potoval po Evropi. Najbolj pa jima je bilo všeč špansko mesto Sitges, ki leži v bližini Barcelone. Webber je bil Bostončan, ki je želel uživati v toplem podnebju vse leto. "Ker sem odraščal v Bostonu in nato dolga leta živel v Chicagu, sva, ko sva končno prišla v Los Angeles, rekla, da nikoli več ne bova živela tam, kjer je sneg in hud mraz," pravi Webber.
Sprva se je izkazalo, da je Sitges vse, kar sta iskala. Toda po enem letu uživanja na plažah, v barih in ob hrani je Webberja začelo skrbeti, da bi ju sončenje in sprostitev lahko začela dolgočasiti.
Takrat se mu je porodila zamisel o odprtju čokoladnice
Webber je že od nekdaj užival v kuhanju in izdelovanju čokolade, Johnson pa se je zanimal za odprtje pekarne. Odločila sta se za nekaj vmesnega: čokoladni butik z imenom Sweet Sitges, ki prodaja tudi torte, pite in piškote po naročilu.
Navdih sta dobila že pred desetletji v Chicagu, ko sta naletela na star recept za božične karamele in karamele, ki ga je lastnoročno napisala Johnsonova mama. Webber je začel izdelovati slaščice za prijatelje, ki so mu govorili, da bi moral odpreti trgovino ali jih prodajati prek spleta, vendar je bil to takrat njegov hobi in ni imel načrtov, da bi se s tem ukvarjal resno.
Leta pozneje v Sitgesu se zamisel, da bi svojo strast spremenil v posel, ni več zdela tako daleč od realnosti. "Ko vidim izraz nekoga, ki poskusi čokolado, ki ga popelje v svet, ali ko v trgovino vstopijo majhni otroci in se jim zasvetijo oči ... To ljudi osrečuje in rad imam srečne ljudi," pravi Webber.
Čokolada, ki jo uporablja Webber, prihaja iz Belgije in jo pridobivajo kmetje s certifikatom pravične trgovine. V butiku izdeluje večino čokoladnih izdelkov, vključno z bomboni, čokoladnimi tartufi in čokoladnimi ploščicami.
Webber pravi, da si prizadeva čim bolj zmanjšati vpliv na okolje
"Trgovina uporablja zeleno elektriko in iz embalaže izločamo plastiko. Vse te stvari stanejo nekaj več, vendar so pomembne zame in za svet na splošno," je dejal za CNN.
Zakonca sta se v Španijo sprva preselila z "zlatim vizumom", ki omogoča prebivanje ljudem, ki vložijo več kot določen znesek v nepremičnine v državi ali prevzamejo druge finančne obveznosti. Od odprtja trgovine imata zdaj vizum za samozaposlene. "V Španiji sva rezidenta in ne državljana," pravi Webber. "Španija ne priznava dvojnega državljanstva z ZDA. Postopek pridobivanja vizumov se lahko zdi zastrašujoč, saj je zelo podroben, zato, če niste vešči podrobnosti, najemite odvetnika, ki je seznanjen s postopkom in deluje na terenu," je svetoval.
Webber pravi, da je bila selitev v Sitges razmeroma preprosta, čeprav precej naporna. Par je kupil dom v starem mestnem jedru, potem ko si je v tednu dni ogledal 10 nepremičnin na dan. Odločila sta se za stanovanje s tremi spalnicami, dvema kopalnicama in pisarno. "Prišla sva s po dvema kovčkoma oblačil in osebnih predmetov ter s svojima psoma, ostalo pa sva kupila ob prihodu," pravi Webber.
"Biti v središču mesta je bilo za naju pomembno, saj sva vedela, da ne bova imela avtomobila, zato sva želela biti dovolj blizu vsega - plaž, restavracij, barov, kavarn ... Da bi bilo vse dobesedno za vogalom. Prav tako sva dovolj oddaljena, da ne bi bila izpostavljena hrupu festivalov, ki se odvijajo v tem majhnem velikem mestu," pravi Webber.
Čeprav se zdi privlačno, se sprva ni bilo lahko prilagoditi umirjenemu in počasnejšemu španskemu načinu življenja, še posebej ne odmoru za siesto sredi dneva. "Ko sva se prvič preselila sem, sva se kljub temu, da sva vedela, da je vse zaprto med 14. in 17. uro, morala kar nekaj časa na to tudi privajati. Odpravila sva se po opravkih in ugotovila, da je vse zaprto," je dejal.
"Druga stvar je bilo število praznikov, ki jih imajo tukaj, in za razliko od trgovin v ZDA jih je večina takrat zaprtih," poudarja.
Vendar pa par pravi, da sta zdaj obred sieste sprejela kot prijeten sredozemski užitek. Webber zdaj trgovino zapre do 17. ure, da si privošči dolg, "osvežujoč" odmor za kosilo in dremež, čeprav je včasih odprta do 21. ure, kot je značilno za Španijo.
Dodaten izziv pri selitvi in odprtju čokoladnice je bilo nepoznavanje jezika in premagovanje državne birokracije.
Vendar Webber pravi, da je imel srečo, saj je imel v Sitgesu zelo malo konkurence. "Ko sva začela, ni bilo drugih čokoladnic, čeprav je bilo nekaj trgovin, ki so prodajale sladkarije, kot so turron (nugat) in druge sladkarije," pravi.
Življenje in delo v Sitgesu sta se spremenila v sanje, vendar je gneča na vrhuncu sezone slabost. Turisti se zgrinjajo v obmorsko letovišče, promet se poveča (vendar Webber zdaj meni, da je domačin, zato ve, katerim ulicam se je treba izogibati), prav tako pa se povečajo drobni zločini.
Vendar Webber pravi, da ima to raje kot slabosti življenja v ZDA. "V času največjega kriminala moraš le poznati svojo okolico, čeprav ni nič drugače kot v ZDA. Živel sem v Bostonu, Chicagu in Los Angelesu, kjer sem doživel velike zločine, streljanje, tolpe in celo ubijanje pod oknom naše spalnice v Chicagu. Na srečo je tu orožje prepovedano," je še poudaril.
Povzeto po CNN.
