Prestižni nazivi poklicev lahko vsaj navidezno dvignejo vrednost delovnega mesta. Zvenijo pomembno in vplivno, dajejo vtis številnih priložnosti ter lahko ustvarjajo podobo podjetja, ki ceni zaposlene, jih primerno nagrajuje in jim omogoča napredovanje. Delodajalci, ki so bolj izvirni pri oblikovanju zaposlitvenih oglasov, na trgu dela izstopajo od konkurence, kar je zlasti pomembno pri nagovarjanju najbolj kompetentnih in iskanih kandidatov z več ponudbami za zaposlitev.

Na slovenskem trgu dela se že precej časa soočamo s pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev, kar je razvidno iz raziskave Napovednik zaposlovanja, kjer več kot polovica delodajalcev poroča o težavah pri iskanju primernih kadrov v zadnjih šestih mesecih. Delodajalci tako tudi v Sloveniji posledično vlagajo več truda v pripravo oglasov prostih delovnih mest, saj želijo pritegniti prave in ustrezne kandidate. Pogosto, zlasti kjer je največji primanjkljaj delovne sile, navajajo stimulativno plačilo, ugoden urnik, dobre odnose v kolektivu, nagrajevanje, možnosti napredovanja in izobraževanja, dodatno zdravstveno zavarovanje, brezplačno parkirišče in druge prednosti, so nanizali na Zavodu za zaposlovanje.

V lanskem letu so prejeli več kot 160.000 objav prostih delovnih mest, ki so jih pred objavo temeljito pregledali, saj morajo biti vsi objavljeni skladni z zakonodajo, smernicami in morajo nenazadnje odražati resnično stanje. Zaznali so, da opisi del in nalog večinoma ustrezajo nazivom, medtem ko so večje pomanjkljivosti v opisih, kjer iskalci zaposlitve pogrešajo podrobnejše informacije zlasti o delovnem mestu, plačilu in drugih ugodnostih. Trend predrugačenih poimenovanj poklicev pa v oglasih na Zavodu ni močno prisoten, čeprav v praksi vseeno opažajo tudi zanimive nazive. Pogosteje jih uporabljajo v mednarodnih verigah in podjetjih, "med pogostejše uporabljene pristope domačih delodajalcev k "obogatitvi" naziva delovnega mesta pa sodijo raznovrstne kombinacije nazivov delovnih mest z besedo manager".

Kandidate sicer po izkušnjah Zavoda pritegnejo predvsem kakovostne in podrobne objave delovnih mest, zato delodajalce pozivajo, naj jasno navedejo nujne in zaželene pogoje za zaposlitev, kompetence, delovnik, kraj dela in morebitne posebnosti, kot sta denimo terensko delo ali možnost dela na daljavo. Pomembno je vključiti podatke o zahtevani izobrazbi, strokovnih znanjih in izkušnjah ter po možnosti plače in vseh ugodnosti ter je hkrati dobro omogočiti dovolj dolg rok za prijavo. Skromen opis po drugi strani pa lahko za delodajalca pomeni, da ne bo prejel zadostnega števila prijav na objavljeno prosto delovno mesto ali da se bodo zaradi skromnega in nenatančnega opisa prijavili neustrezni kandidati, so opozorili.

Informacija o prostem delovnem mestu mora vselej ustrezati dejanskemu stanju in delodajalec se mora potruditi oblikovati kakovostno objavo, so poudarili na Zavodu. Po njihovih izkušnjah so iskalci zaposlitve danes bolje informirani in raje izbirajo podjetja, ki so prepoznana kot dobri in ugledni zaposlovalci z ugodnimi delovnimi pogoji in dobrimi odnosi med sodelavci. Odzivajo se na dobro vsebinsko oblikovane zaposlitvene oglase. Bleščeč naziv delovnega mesta sam po sebi ni dovolj, saj morajo biti visoka pričakovanja, ki jih vzbuja, podprta z ustreznimi pogoji, zahtevnostjo in plačilom. Če niso izpolnjena, pa konec koncev praviloma tudi ne pride do zaposlitve. Delodajalcem torej svetujejo kakovostne oglase, iskalce zaposlitve pa pozivajo, "naj ne preberejo zgolj zaposlitvenega oglasa, temveč naj še pred prijavo pridobijo čim več informacij o delodajalcu in prostem delovnem mestu, na primer po spletu, v lokalnem okolju ali po potrebi kontaktirajo delodajalca".

So mladi bolj dovzetni za prestižne nazive delovnih mest? 

Pri e-Študentskem Servisu niso zaznali trenda prestižnih nazivov, ki je morda bolj izrazit v tujini, opažajo pa uveljavljanje novih poklicev, ki jih v preteklosti nismo poznali. Vodja posredovanja del Carmen Zajc je med njimi izpostavila: tiktoker, vplivnež, podatkovni rudar, poklice na področju WEB3 in kriptovalut, strokovnjak za umetno inteligenco (delo s Chat GPT, programiranje, grafično oblikovanje, elektrotehnična dela ...), socialni gerontolog in rehabilitacijski pedagog.

Novi nazivi, ki so se pojavili v zadnjih letih, so sicer bolj izraziti pri iskanju kadra za redne in ne toliko za začasne zaposlitve, gre pa najverjetneje resnično za odziv na sodobne kadrovske prakse in pomen grajenja blagovne znamke delodajalca. Primeri so raznovrstni in vključujejo poklice, kot so strokovnjak za srečo zaposlenih (Chief Happiness Officer/Manager), meneger za odličnost zaposlenih ter vodja za kadre in kulturo (People and Culture Manager). Pogoste so tudi manjše spremembe nazivov, ko prodajalci postanejo prodajni svetovalci, referenti strokovni sodelavci, promotorji ambasadorji blagovnih znamk, tajnice/ki poslovne/i referentke/je ali vodje oziroma organizatorji/ke pisarn in poslovanja, je opisala.

Tovrstno preimenovanje je pogostejše v panogah marketinga, PR, kreative, dizajna, trženja, znanosti, tehnologije in drugih področjih, kjer dinamična narava dela in hiter razvoj zahteva tudi vedno nove nazive. "Tukaj ne gre toliko za preimenovanje delovnih mest z namenom privabljanja kandidatov, temveč za spremenjen način vsebine dela," ocenjuje Carmen Zajc. 

Pri svojem delu tudi opaža, da je za zveneče nazive bolj dovzetna generacija Z, zato so podjetja vse bolj izvirna ter v želji pritegniti mlade ustvarjajo nove pozicije in naslove. Tako v očeh kandidatov lažje dosežejo učinek uglednega delodajalca z visoko kvalificiranim kadrom, ki omogoča hitro napredovanje, izobraževanje in raznoliko delo. Kot primer je sogovornica izpostavila preimenovanje tajnice oziroma poslovne sekretarke v vodjo pisarne, pri kateri že dolgo ne gre več zgolj za pomočnico, temveč je dandanes ključna, odgovorna in sposobna reševati najbolj zapletene naloge ter brez nje nič ne teče, kot bi moralo.

Podobno kot pri iskalcih redne zaposlitve tudi pri začasnem in občasnem delu po njenih opažanjih delovni nazivi nimajo velikega vpliva na odločitev. Študenti namreč prav tako iščejo najbolje plačana dela pri uglednih delodajalcih, ki prinašajo izkušnje, znanja in veščine ter ki v prihodnje morda vodijo do redne zaposlitve. Mlajši dijaki načeloma iščejo enostavna dela (pakiranje, deklariranje), dekleta zanimajo administrativna dela ali delo hostes, fantje pa tudi težja fizična dela (selitve). Za bolj izkušene starejše dijake in študente pa so na voljo zahtevnejša strokovna dela (računalništvo, programiranje, elektrotehnika, projektiranje, prevajanje, digitalni marketing).

Strateška uporaba prestižnih ali predrugačenih nazivov poklicev v zaposlitvenih oglasih je lahko orodje za privabljanje dobrih kadrov. Nazivi povečajo zaznano vrednost delovnih mest, pozitivno vplivajo na podjetje in ga ločijo od konkurentov. A hkrati je ključno izpostaviti, da je najbolj pomembna vsebina, ki naj bo v ospredju. Dejanska vloga in odgovornosti morajo ustrezati pričakovanjem, ki jih obljublja naziv, zato da se zagotovita zakonitost in dolgoročno zadovoljstvo ter nenazadnje, da kakovostni kandidati pristanejo na zaposlitev in da kot novi zaposleni tudi ostanejo.