Zavrnili so jo pri več kot 200 službah – težava ni bila v njej, ampak v sistemu zaposlovanja

Več kot leto dni je vztrajno pošiljala prošnje za zaposlitev. Imela je izobrazbo, izkušnje in motivacijo, a kljub več kot 200 prijavam ni prejela niti enega vabila na razgovor. Zgodba Britanke, o kateri poročajo tuji mediji, ni osamljen primer, temveč postaja vse pogostejša realnost sodobnega trga dela.

Njena izkušnja razkriva ključno vprašanje, s katerim se danes srečuje vse več iskalcev zaposlitve: zakaj tudi primerni kandidati obtičijo zunaj izbirnega procesa – še preden jih sploh kdo opazi.

Britanka je v 16 mesecih oddala več kot 200 prijav na različne zaposlitvene oglase. Prijavljala se je na delovna mesta, za katera je izpolnjevala pogoje, včasih tudi presegala zahteve. Kljub temu se je vsak postopek končal enako – z avtomatskim elektronskim sporočilom o zavrnitvi ali brez kakršnega koli odgovora.

Kot so poročali britanski mediji, je ob tem ostala tudi brez priložnosti za neplačano delovno prakso ali začetne pozicije, ki bi ji omogočile vsaj vstop na trg dela. Njena zgodba je med bralci sprožila val odzivov, saj se z njo poistoveti veliko ljudi.

Da bi preživela, je Sarah delala kot samostojna urednica za znanstveno revijo, kar ji je prineslo do 600 funtov na mesec (690 evrov). Zaradi pomanjkanja rednega dohodka je bila odvisna od bančnih prekoračitev, kar je povzročilo 8.000 funtov dolga (9.200 evrov). Šele novembra 2025 je končno dobila svoje prvo delovno mesto kot začetna laboratorijska tehničarka z letno plačo 28.500 funtov (32.800 evrov). Kljub zaposlitvi je ta plača, po njenih besedah, premalo za pokritje njenih življenjskih stroškov, zato še vedno opravlja dodatna dela. 

Sarahina zgodba je opozorilo, da doktorat ni samodejna garancija za uspešno kariero. Sama ga ne obžaluje, a meni, da bi morale univerze o tem bolj jasno in odkrito komunicirati.

Študentje bi morali biti bolje obveščeni o realnosti trga dela. "Nisem nekdo, ki bi ljudi odvračal od sledenja njihovim strastem. Če želite doktorat, pojdite! Toda prosim, raziščite trg dela na vašem področju in ali so potrebne industrijske ali delovne izkušnje. Hvaležni mi boste!" svetuje bodočim študentom.

Dodaja tudi, da ji je v končni fazi nepotizem pomagal priti do sem, saj so ji stiki, ki jih je sklenila med doktorskim študijem, odprli vrata do sedanjega dela.

Strokovnjaki opozarjajo, da glavni problem pogosto ni v kandidatih, temveč v načinu, kako podjetja danes obravnavajo prijave. Večina večjih delodajalcev uporablja tako imenovane ATS-sisteme (Applicant Tracking Systems), ki prijave razvrščajo avtomatsko, še preden jih pregleda človek.

Če življenjepis ne vsebuje pravih ključnih besed ali ni oblikovan po pričakovanjih sistema, je lahko zavrnjen v prvem koraku – ne glede na dejanske kompetence kandidata. To pomeni, da številni primerni kandidati izpadejo že na tehnični ravni, brez priložnosti, da bi se predstavili osebno.

Podobne izkušnje množično opisujejo tudi uporabniki zaposlitvenih forumov in platform, kot sta Reddit in Glassdoor, kjer poročajo o več sto prijavah brez odziva.

Težavo dodatno poglablja dejstvo, da se na eno delovno mesto danes pogosto prijavi več deset ali celo več sto kandidatov. Podjetja zato uporabljajo stroge filtre in standardizirane postopke, ki omogočajo hitro zavračanje večine prijav.

Iskalci zaposlitve ob tem redko dobijo povratno informacijo, kaj je šlo narobe. To vodi v občutek nemoči, dvome o lastnih sposobnostih in dolgoročni psihološki stres, ki ga potrjujejo tudi raziskave o dolgotrajni brezposelnosti.

Pomembno sporočilo te zgodbe je, da zavrnitev ne pomeni nujno, da kandidat ni dovolj dober. Pogosto gre za kombinacijo algoritmov, notranjih postopkov podjetij, prednostnih kandidatov ali celo za že vnaprej izbrane interne zaposlene.

Strokovnjaki zato vse pogosteje svetujejo, da klasično pošiljanje prijav ni več dovolj. Ključno postaja prilagajanje življenjepisa posameznemu razpisu, uporaba omrežij, neposreden stik z ljudmi v podjetjih in dolgoročno grajenje strokovnega profila. 

Čeprav gre za britanski primer, so razmere na trgu dela v marsičem podobne tudi v Sloveniji, zlasti v panogah z večjo konkurenco. Zgodba opozarja, da uspeh pri iskanju zaposlitve danes ni odvisen le od znanja in izkušenj, temveč tudi od razumevanja sistema zaposlovanja.

Namesto vprašanja kaj je z mano narobe postaja bolj smiselno vprašanje: ali moja prijava sploh pride do prave osebe.

Za številne iskalce zaposlitve to pomeni potrebo po spremembi pristopa – manj avtomatskega pošiljanja prošenj in več strateškega razmišljanja o karieri, stikih in predstavitvi lastnih veščin.

Zgodba Britanke s 200 zavrnitvami ni zgodba o neuspehu posameznika, temveč ogledalo sodobnega trga dela. V času, ko o kandidatih pogosto najprej odloča algoritem, postaja iskanje zaposlitve tudi vprašanje taktike, ne le sposobnosti.

Če pošiljate prijave, a ne dobite niti vabila na razgovor, obstaja velika verjetnost, da vaša prijava sploh ne pride do kadrovika. Namesto tega jo zavrne avtomatizirani sistem ATS, ki prijave razvršča po tehničnih kriterijih. V takem primeru je ključno spremeniti pristop.

Najprej prilagodite življenjepis vsakemu posameznemu razpisu. ATS sistemi iščejo ključne besede iz opisa delovnega mesta, zato splošen življenjepis pogosto odpade že v prvem krogu. To ne pomeni olepševanja ali izmišljanja izkušenj, temveč jasnejše poimenovanje znanj in nalog, kot jih uporablja delodajalec.

Pomembna je tudi oblika dokumenta. ATS sistemi imajo težave z zapletenimi grafikami, stolpci, ikonami in nenavadnimi pisavami. Najbolje delujejo preprosti življenjepisi v klasični strukturi, brez slik in z jasno razdeljenimi razdelki. Tudi datoteka v obliki PDF ni vedno optimalna – nekateri sistemi bolje berejo dokumente v formatu Word.

Namesto množičnega pošiljanja prijav se osredotočite na manj razpisov, a z bolj premišljeno prijavo. Deset prilagojenih prijav ima pogosto večji učinek kot sto avtomatsko poslanih.

Če je mogoče, poskusite priti mimo sistema. To pomeni neposreden stik z ljudmi v podjetju, bodisi prek LinkedIna, poznanstev ali dogodkov. Priporočilo ali osebni stik lahko vašo prijavo premakne neposredno na mizo kadrovika, mimo algoritma.

Nazadnje je pomembno tudi psihološko ozadje. Zavrnitev s strani ATS sistema ni osebna in ne pomeni, da niste dovolj dobri. Pogosto pomeni le, da vaša prijava ni bila tehnično prilagojena sistemu, ki o vas odloča, še preden vas vidi človek.

Vir: Mirror, Profimedia