Potrdilo o nekaznovanosti je uradni dokument, ki ga izda ministrstvo za pravosodje in ki potrjuje, da oseba, za katero je izdano, v Sloveniji ni bila pravnomočno obsojena za kazniva dejanja. V kazensko evidenco se vpisujejo podatki o vseh kaznivih dejanjih oseb, ki so jih obsodila slovenska sodišča, ter podatki o kaznivih dejanjih slovenskih državljanov, ki so jih za kazniva dejanja obsodila tuja sodišča, če je slovensko ministrstvo za pravosodje prejelo podatke o njihovih obsodbah.

V določenih primerih evidenca ostane za vedno; nikoli se denimo ne izbrišejo obsodbe na kazen zapora nad 15 let. Medtem se ostale izbrišejo iz kazenske evidence v določenem roku, in sicer od takrat, ko je bila kazen izvršena, zastarana ali odpuščena, če obsojenec vmes ne stori novega kaznivega dejanja. Obsodbe za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost se tudi vpišejo v evidenco in podatke lahko posredujejo samo upravičencem pod posebnimi pogoji in omejitvami.

Potrdilo o nekaznovanosti morajo obvezno predložiti vsi, ki se zaposlujejo v javnem sektorju, v izobraževanju in vzgoji, na Policiji in v varnostni službi, včasih pa jih zahtevajo tudi zasebni delodajalci. Splošno pa velja, da v postopku prijave na razpis za delovno mesto ni potrebno priložiti potrdila iz kazenske evidence, saj po navedbah ministrstva za pravosodje "zadostuje že podpisana izjava kandidata za zasedbo delovnega mesta, iz katere smiselno izhaja, da oseba ni zabeležena v kazenski evidenci".

Na Zavodu za zaposlovanje opažajo, da vsaj zasebni delodajalci povečini le izjemoma zahtevajo tovrstno potrdilo. Več jih zaznavajo pri objavah prostih delovnih mest na področju dela in varstva otrok in mladostnikov, pri delu z ranljivimi skupinami, v varovanju, na Policiji in v vojski. Sicer pa so na Zavodu mnenja, "da lahko potrdilo zahteva le delodajalec, ki ima sistemizirana delovna mesta in kjer je pogoj nekaznovanosti opredeljen kot pogoj za zasedbo delovnega mesta. Gre namreč za zbiranje osebnih podatkov občutljive narave, kar pomeni, da ga delodajalec lahko zahteva le, če ima tudi ustrezne pravne podlage."

Tako so podrobneje potrdili tudi na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) predvideva, da "mora delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, izpolnjevati predpisane, s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca določene oziroma s strani delodajalca zahtevane in objavljene pogoje za opravljanje dela. Edini zakonski pogoj je starostna omejitev 15 let, vsi ostali so vezani na potrebe delovnega mesta in so lahko določeni s predpisi ali avtonomnimi pravnimi akti", so razložili in dodali, "da je delodajalec dolžan s splošnim aktom določiti pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma za vrsto dela, pri čemer obveznost ne velja za manjše delodajalce".

Izpostavili so sodbo in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije VIII Ips 452/2009 z dne 7. septembra 2010, kjer je sodišče obrazložilo, da je sistemizacija enostranski akt delodajalca, v katerem določi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati delavci, da lahko opravljajo delo po pogodbi o zaposlitvi. Nadalje je obrazložilo, da je delodajalec dolžan pogoje za opravljanje dela določiti s splošnim aktom in pridobiti soglasje sindikata, pri čemer mora vselej upoštevati zakonodajo in sprejete pravne akte (kolektivne pogodbe in splošne akte delodajalca).

Potrebno je izpostaviti tudi vidik varstva delavčevih oziroma kandidatovih osebnih podatkov v povezavi z dolžnostjo obveščanja delodajalca. Po pojasnilih ministrstva za delo sme delodajalec od kandidata za službo zahtevati le predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela in ne nikakršnih podatkov, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem. "Kandidat pa ima obveznost predložitve delodajalcu dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela in delodajalca obvestiti o vseh njemu znanih dejstvih, pomembnih za delovno razmerje, kot tudi o njemu znanih drugih okoliščinah, ki ga kakor koli onemogočajo ali bistveno omejujejo pri izvrševanju obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi ali ki lahko ogrožajo življenje ali zdravje oseb, s katerimi pri izvrševanju svojih obveznosti prihaja v stik. Hkrati pa določa, da kandidat ni dolžan odgovarjati na vprašanja, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem," so obrazložili.

Prav tako je zakonsko predvideno, da se lahko osebni podatki delavcev zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je določeno z zakonom ali če je potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, so poudarili. Na ministrstvu za delo so na koncu v zvezi s sklepanjem pogodbe o zaposlitvi oziroma izbiro kandidata še dodali, da ZDR-1 ob vsem tudi določa, da ima delodajalec (ob upoštevanju zakonskih prepovedi) pravico do proste odločitve, s katerim kandidatom, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dela, bo sklenil pogodbo o zaposlitvi. Glede omejitve pogodbene svobode pa mora upoštevati že zgoraj izpostavljeno splošno določbo o omejitvi, določbo o pogojih za sklenitev pogodbe o zaposlitvi in druge zakonske prepovedi, med katerimi sta najpomembnejši prepoved diskriminacije in obveznost predhodne objave prostega delovnega mesta, so izpostavili.

Na Zavodu za zaposlovanje so dodatno pojasnili: "Če je potrdilo pogoj za opravljanje dela, je zapisano že med pogoji za zaposlitev, ki jih določi delodajalec. Zahteva se izpiše tudi na napotnici, s katero Zavod za zaposlovanje obvesti brezposelno osebo o prostem delovnem mestu in pogojih za njegovo zasedbo" in kandidat za delovno mesto ga priloži k vlogi za zaposlitev. "O ustreznosti potrdila v nadaljnjem postopku izbire kandidatov presoja delodajalec, ki prav tako sam oceni, ali je izostanek potrdila razlog, da kandidat ni izbran na določeno prosto delovno mesto, kjer se zahteva potrdilo. Če v roku za prijavo kandidat ne uspe pridobiti katerega koli potrdila, ki ga zahteva delodajalec ob prijavi na prosto delovno mesto, pa kandidate opozorimo, naj v vlogi napišejo, da bodo zahtevana potrdila predložili naknadno oziroma takoj po prejemu," so opisali.

Kdo lahko zahteva izpisek iz kazenske evidence?

Letno obdelajo približno 60.000 zahtevkov za izpisek o nekaznovanosti za fizične osebe. Evidence, v kolikih primerih je razlog za izdajo potrdilo za delodajalca, na pravosodnem ministrstvu ne vodijo posebej. Včasih ga oseba potrebuje tudi za kaj drugega, denimo za odprtje podjetja ali ob zaprositvi za bivališče v tujini, a v večini primerov gre za predložitev potrdila ob prijavi na delovno mesto. Kadar koli ga lahko sicer pridobi oseba, na katero se nanaša, lahko pa ga pridobijo tudi državni organi s soglasjem (bodočega) zaposlenega v njegovem imenu. Zatem ga izda pravosodno ministrstvo najpozneje v 15 dneh od prejema zahtevka. Stroškov ni.

Zahtevo za pridobitev podatkov iz kazenskih evidenc je potrebno vložiti na obrazcu, ki je na spletni strani pravosodnega ministrstva. Vlagatelj ga lahko lastnoročno podpisanega, skeniranega ali fotografiranega posreduje na elektronski naslov ke.mp@gov.si. S kvalificiranim digitalnim potrdilom ga lahko odda tudi preko varnega elektronskega predala na naslov evidence.mp@vep.si ali preko portala eUprava, lahko pa ga prinese tudi osebno v sprejemno pisarno ministrstva za pravosodje v poslovnem času ali ga pošlje po pošti na naslov: Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana.

Na ministrstvu za pravosodje so še izpostavili, da se že vrsto let trudijo čim bolj olajšati postopek pridobitve potrdil. Zato je bila na primer vzpostavljena možnost pridobitve potrdila o nekaznovanosti preko eUprave in statistike kažejo, da se možnosti poslužuje vedno več ljudi, so poudarili. "Trenutno pa poteka celovit projekt prenove informacijskega sistema kazenskih evidenc, ki bo prinesel nadaljnje korake v smeri informatizacije poslovanja. Zaključek projekta je previden v naslednjem letu," so napovedali.