Glede na podatke Zavoda za zaposlovanje RS je bilo marca 2024 v Sloveniji brez službe 46.877 prebivalcev. Skoraj petino (19,1 %) predstavljajo mladi do 29. leta starosti, različnih poklicev in stopnje izobrazbe. Nekateri še niso povsem prepričani, kaj točno bi si želeli delati, drugi čakajo, da bo razpisano ustrezno delovno mesto za njihovo izobrazbo. Oboji lahko priložnost najdejo v Slovenski vojski, pri delodajalcu z največ poklici v svojih vrstah v slovenskem prostoru, razdeljenih v različne strukture glede na civilno izobrazbo in vojaško usposobljenost in izobraženost. 

S poslanstvom vojske, torej obrambo domovine in zagotavljanjem miru, sta se že pred več kot desetletjem poistovetila tudi pehotna vojakinja Tamara Hozjan ter pilot helikopterja, nadporočnik Matija Zupančič, ki je med drugim aktivno sodeloval tudi pri gašenju požara na Krasu in v času lanskoletnih poplav. Oba vsak dan ponosno oblečeta maskirno uniformo. Sta popoln dokaz za to, da se v Slovenski vojski najde pravo delo za vsakogar. Tudi za mlade, ki morda še ne vedo čisto točno, kaj bi radi počeli v življenju. V vrstah Slovenske vojske se lahko namreč preizkusijo v različnih poklicih, napredujejo od vojaka do generala in opravljajo različne naloge doma in v tujini. 

Prvi stik z vojsko lahko spoznajo na taborih za mlade (dijake in študente), ki potekajo v času počitnic in v zadnjih dveh letih beležijo rekordno udeležbo. Tam mladi osvojijo različne veščine, spoznajo se s pravili vojaškega življenja, urijo se v preživetju v naravi, osnovah prve pomoči, predvsem pa teden počitnic preživijo v naravi in v družbi sovrstnikov ter na takšen način utrjujejo vrednote Slovenske vojske, kot so prijateljstvo, sodelovanje, enotnost in usmerjenost k ciljem.

Iz tihega, plašnega dekleta v pogumno in odločno žensko

Tamari je mama ves čas prigovarjala, da je vojska pravo delovno mesto zanjo, saj je bila zelo čustvena, nesamozavestna in občutljiva deklica. "Menila je, da me bo vojska naredila močnejšo, ter me ves čas spodbujala, naj grem in poskusim." Čeprav začetki niso bili najlažji, saj se nikoli prej ni ukvarjala s kakšnim športom in so ji bile fizične obremenitve povsem tuje, ji danes ni žal, da je takrat stisnila zobe in vztrajala. 

"Kljub začetnim težavam sem si zadala, da uspešno zaključim temeljno usposabljanje za vojaka. Kmalu je bil viden napredek, dvignila se je moja psihofizična moč, pridobila sem na samozavesti ter usvojila nova znanja in izkušnje, ki jih v civilnem življenju nikoli ne bi dobila," je razkrila ob nedavnem gostovanju v Popkastu in dodala, da je bila še posebej navdušena nad tovarištvom v ekipi, ki ga je bila deležna že takoj na usposabljanju v Vipavi. "Ne glede na težo dneva smo si bili ves čas v oporo, si pomagali in sklenili veliko tesnih prijateljstev, ki so živa še danes."

Priznala je, da jo je delo v vojski močno spremenilo: "Zdaj sem samozavestna, odločna, prava vojakinja," ponosno pove. Iz časov usposabljanja, ki ga je prestala pred 17 leti, ji je v spominu najbolj ostalo preživetje v naravi: "Do takrat nikoli nisem imela možnosti sama sebe preizkusiti, kako je živeti v naravi brez hrane, postelje, udobja. Tam pa te pravzaprav naučijo, kako človek lahko sam deluje in preživi v naravi."

Po uspešno zaključenem usposabljanju v Vipavi je bila danes 38-letna mamica dveh otrok razporejena na različne naloge, po prvi porodniški pa so jo premestili bližje domu, v 74. pehoto Vojašnice generala Maistra v Mariboru, kjer je bila vse do leta 2018 vojakinja - bojiščna reševalka. Od leta 2018 pa opravlja delovno mesto vojakinje za podporo, kar pomeni, da je njeno delo trenutno logistično-administrativne narave. 

Delo je uspešno združila s hobijem

Tamara pa je tudi pevka v vojaškem bendu Naboj, ki je bil ustanovljen leta 2021 na predlog takratnega poveljnika 72. brigade, brigadirja Baša. ''Brigadir Baš je opazil moje pevske nastope na protokolih, proslavah in prireditvah v Slovenski vojski. Predlagal je, da bi ustanovili zasedbo, ki bi pripravila točko ob dnevu 72. brigade. Z veliko vnemo in zanosom sem poiskala pripadnike, ki se ali so se ljubiteljsko ukvarjali z glasbo, in uresničila njegov predlog,'' se je v Popkastu začetkov spominjala Tamara. Ker je bil po nastopu odziv pripadnikov Slovenske vojske izredno pozitiven, so kljub temu, da pripadniki zasedbe prihajajo iz različnih enot in je zato sodelovanje kar izziv, zgodbo nadaljevali. 

Kako postati pilot helikopterja v Slovenski vojski?

Matija je bil za razliko od Tamare že od nekdaj izjemno radovedne narave, saj ga je privlačilo razgibano delo v okvirjih neke konkretno začrtane strukture. Najprej se je vpisal na fakulteto za strojništvo, nato pa se je prijavil na razpis Slovenske vojske za šolanje v tujini ter leta 2008 odšel na prestižno vojaško akademijo USAF, kjer je preživel štiri leta. 

Nato se je izšolal za letenje na helikopterjih Bell 206 in 412 in bil do leta 2020 poveljnik mednarodno priznane in zelo ugledne šole za usmerjevalce združenih ognjev AGOS. Leta 2020 je končal Squadron officer school ter leta 2023 štabno šolanje Slovenske vojske. Kot pravi, opravlja poklic, ki mu je pisan na kožo. "Osnovna rutina je predpisana, vsak dan pa je lahko drugačen."

 Podpora v družini je ključnega pomena

Tako Matija kot tudi Tamara se strinjata, da pri njunem poklicu ključno vlogo igra tudi ustrezno podporno okolje v družini. Matija ima denimo za seboj že dve misiji, KFOR na Kosovu ter Althea v Bosni in Hercegovini, in kot je povedal v Popkastu, v tem času ni bil na misiji samo on, temveč tudi njegovi domači, ki so se morali prilagoditi dani situaciji. To še kako dobro ve Tamara, ki sama sicer ni šla na misijo, se je pa tja odpravil njen mož in lahko tako iz prve roke pove, da je čas na misiji enako zahteven tako za tistega, ki gre na misijo, kot tudi za tiste, ki ostanejo doma. 

Vojaki so med ljudmi izjemno priljubljeni in cenjeni

A ne eden ne drugi ne obžalujeta odločitve, da sta se pridružila Slovenski vojski. V vojaškem življenju namreč štejejo prijateljstvo, timski duh, tovarištvo, sodelovanje, pristni stik in tudi premagovanje lastne cone udobja, vrednote, ki štejejo največ. Poleg tega v Slovenski vojski šteje prav vsak poklic, tako pehotni vojak, pripadnik specialne enote, gardist, pilot in potapljač kot tudi kuhar, farmacevt, zdravstvenik, veterinar, vzdrževalec, psiholog in avtomehanik ter še mnogi drugi poklici, ki so vsi enako pomembni, da vojska deluje kot zanesljiv sistem. 

Uspešno vzajemno delo, polna mera tovarištva in izjemna pripadnost domovini se ves čas kažeta tudi navzven. Le spomnimo se lanskoletnih poplav in požara na Krasu leta 2022, ko so vojakinje in vojaki brez kančka oklevanja priskočili na pomoč na tisoče obupanim ljudem. Med njimi je bil tudi nadporočnik Matija Zupančič, ki je aktivno sodeloval pri gašenju požarov na Krasu, med poplavami 2023 pa je bil koordinator zračnih operacij v podporo odpravljanju posledic v začasnem letalskem operativnem centru v Slovenj Gradcu, kjer je poleg helikopterjev Slovenske vojske sodelovalo še več kot 10 tujih helikopterjev iz različnih držav Nata in partneric. 

Temeljne vojaške vrednote, tovarištvo in pripravljenost pomagati pomoči potrebnim namreč presegajo meje domovine, kar je še en razlog več, zakaj velja obiskati Dan Slovenske vojske in se pozanimati o možnostih za vstop v vojaške vrste. 

Sponzorirana vsebina