Na trgu dela se to jasno odraža v številnih novih trendih na delovnem mestu, ki so v zadnjem času preplavili družbena omrežja (tiho odpuščanje, minimalni ponedeljki, izmenski šok ipd.), ki se jim "gen Z" skuša upreti na nove načine, saj menijo da gre v teh primerih za toksično in izkoriščevalsko delovno okolje. Kaj jih dela drugačne in kako se znajdejo kot zaposleni v svetu dela?
Kdo je generacija Z?
Naziv Generacija Z se nanaša na današnje mlade, rojene po letu 1995 v svetu, ki je takrat začel intenzivno spoznavati digitalna orodja in virtualne sfere. Podedovali so črko "Z" po vrstnem redu angleške abecede in po zaslugi svojih predhodnikov, ki so vladali pred njimi – generaciji X in generaciji Y (bolj znani kot milenijci). Na kratko jih imenujemo tudi gen Z, pa tudi net-generation. Vsi ti vzdevki izhajajo iz specifike časa, v katerem generacija Z prihaja na svet in na trg dela.
Vsaka generacija s seboj prinese nekaj novih vrednot in posebnosti, zdi pa se, da jih generacija Z veliko bolj jasno in nazorno sporoča zaradi številnih digitalnih orodij, ki jih spretno uporablja in jih z enim samim klikom lansira v svet. Prav zato se o njih toliko piše. Dejstvo je, da je ta generacija odraščala v zahtevnem času – v času svetovnih kriz in recesij, pandemij in karanten, novih vojnih žarišč in globalnih groženj, negotovih služb ter vse težje dostopne varnosti in življenjske stabilnosti. Trenutno živijo v nehvaležnem obdobju visoke inflacije in dražjega življenja nasploh, a tudi potencialne nevarnosti izbruha novih vojn. Z vstopom na trg dela so postali glasni zagovorniki svojih stališč in vrednot, ki se skušajo upreti vsemu, kar je delovno mesto za prejšnje generacije do tedaj predstavljalo. Vendar vloga delodajalcev v tem trenutku ni niti malo enostavna; generacija Z je namreč zelo nestrpna in zahteva takojšnje spremembe.
Kaj generacija Z pričakuje od delodajalcev?
Na generacijo Z ne smemo gledati kot na otroke, ki želijo delati od doma in imeti visoko plačo. So zelo realni glede svojih zahtev in ne pristajajo na vse, kar jim trg dela ponudi. Ta generacija si resnično želi in pričakuje spremembe, kar sploh ni presenetljivo, glede na to, kako hitro tehnologija spreminja rok uporabnosti večine stvari.
Gen Z ima težave z ustaljenim modelom delovanja, ki je že zdavnaj zastarel in se ne želi spreminjati. To je na primer šef, ki ima zadnjih 20 let svojo predstavo o tem, kako določeno delo deluje, in noče niti slišati, da lahko pripadnik generacije Z s hitrim iskanjem v spletnem brskalniku najde vsaj še pet načinov za opravljanje istega dela trikrat hitreje in zanesljiveje.
Izkušeni vodje, ki razumejo delovanje trga, se ne bodo spuščali v težke konflikte z novimi metodami dela, temveč jim bodo dali priložnost preizkusiti koncept izboljšanja delovnega procesa, pri čemer jim lahko nove generacije resnično pomagajo. Spodbujanje tako harmoničnega in produktivnega delovnega odnosa ne postavlja pod vprašaj strokovnega znanja in avtoritete, hkrati pa ohranja generacijo, ki ne pomisli dvakrat, da bi dala odpoved, če v vrednotah delodajalca ne najde razumevanja in kakovosti.
Drug pomemben element generacije Z je ustrezno ravnotežje med zasebnim in poslovnim življenjem. Ozaveščenost o duševnem zdravju med pripadniki mlajših generacij je na zavidljivi ravni in večina jih o tem odkrito deli svoje poglede. Zato je njihova toleranca do ogromnih količin stresa in preobremenjenosti na delovnem mestu zaradi slabe delovne politike preprosto nična. Obenem delodajalca prosijo za razumevanje in razumevanje terminologije duševnega zdravja in ugodnosti, ki jim lahko pomagajo pri njegovem ohranjanju (npr. bolniška odsotnost zaradi stresa, denarne ugodnosti za storitve na področju duševnega zdravja ipd.).
Glede na nestabilne gospodarske čase, v katerih so odraščali, je generacija Z precej finančno ozaveščena in varčna. Njihov cilj ni visoka mesečna plača, temveč finančna varnost, ki jim bo dolgoročno zagotavljala določene ugodnosti. Vendar to ne pomeni, da se zadovoljijo s povprečnimi zneski, saj se zavedajo svojih digitalnih veščin, inovativnosti, ustvarjalnosti in konkurenčnosti. Včasih zaradi tolikšne osredotočenosti na tehnologijo pozabijo delati na svojih mehkih veščinah, kar jim delodajalci zamerijo. Generacija Z ni tako pripravljena čakati na spremembe in vsak dan iskati kompromise. V nasprotnem primeru se obrnejo na nove delodajalce ali ustanovijo svoje podjetje. Zaradi zavidljive izobrazbe v virtualnem svetu hitro najdejo načine za dodaten zaslužek iz udobja lastnega doma in priložnosti na mednarodni ravni, kar jim zagotovo pusti dovolj prostora, da lahkomiselno opustijo dela, ki jih ne zadovoljujejo.
Trendi generacije Z, ki so preplavili internet
Generacija Z, ki vstopa na trg dela, je prinesla nekaj svežih in kontroverznih trendov, ki se širijo predvsem po internetu in družbenih omrežjih. Nekateri od teh trendov izhajajo iz njihovega odnosa do dela, stresa, ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem ter splošnih pričakovanj do delovnega okolja. Ti izrazi, kot so "quiet quitting", "rage applying" in podobno, odražajo spremembe v tem, kako generacija Z dojema delo in kariero.
1. Quiet Quitting (tiho odhajanje)
Quiet quitting je izraz, ki je postal viralen prek platform, kot je TikTok. Nanaša se na zaposlenega, ki se odloči, da bo na delovnem mestu opravljal le nujno potrebne naloge – brez presežkov in dodatnih naporov. Ne gre za dejansko odpoved, temveč za zavračanje ideje, da mora zaposleni vedno preseči pričakovanja in delati več, kot je plačan. Generacija Z poudarja ravnovesje med delom in zasebnim življenjem ter odklanja kulturo prenapornega dela.
2. Rage Applying (jezni iskalec zaposlitve)
Rage applying pomeni pošiljanje številnih prijav za nova delovna mesta, ko zaposleni postanejo razočarani ali jezni na svoje trenutno delo. Namesto sistematičnega iskanja boljših kariernih priložnosti gre za čustveno reakcijo na nezadovoljstvo z delovnim mestom. Ta trend se je pojavil kot odgovor na frustracije, povezane s pomanjkanjem napredka ali priznanja na trenutnem delovnem mestu.
3. Career Cushioning (karierno blaženje)
Career cushioning se nanaša na prakso iskanja alternativnih priložnosti in varnostnih mrež, ko zaposleni čuti negotovost glede trenutne zaposlitve. Gre za "zavarovanje" kariere – tako da oseba raziskuje druge možnosti zaposlitve, vzpostavlja nove mreže stikov in razmišlja o tem, kako bi lahko v prihodnosti bolje zaščitila svojo kariero, če pride do nepričakovanih sprememb na trgu dela.
4. Resenteeism (prisilna prisotnost)
Resenteeism je podoben pojavu "presenteeism" oz. prezentizem (prisotnost na delovnem mestu tudi, ko niste produktivni), a z dodatnim čustvenim nabojem. Gre za to, da so zaposleni prisotni na delovnem mestu, vendar to počnejo z globokim nezadovoljstvom, ker se čutijo prezrte, podcenjene ali slabo obravnavane. Ne zapustijo službe, vendar gojijo zamero do svojega delodajalca.
5. Acting Your Wage (delaj le toliko, kolikor si plačan)
Ta trend je podoben "quiet quittingu", vendar z dodatno osredotočenostjo na ustreznost plačila. Ljudje, ki "act their wage", se odločijo, da bodo delali samo toliko, kot menijo, da jim njihova plača omogoča – brez dodatnega truda, ki ga njihova plača ne pokrije. Namen tega trenda je povečati ozaveščenost o podcenjevanju zaposlenih in podčrtati pomen pravičnega plačila.
6. Job Hopping (pogosto menjavanje služb)
Generacija Z pogosto vidi pogoste spremembe služb kot pozitiven korak naprej v karieri. Namesto, da bi ostali zvesti enemu delodajalcu, kar je bilo značilno za prejšnje generacije, so pripravljeni menjati službe vsakič, ko se pojavi boljša priložnost. Ta praksa jim omogoča, da pridobivajo nove izkušnje in hitro napredujejo v karieri, vendar pa lahko povzroči težave pri dolgoročnem sodelovanju z delodajalci.
7. Work-Life Integration (ravnovesje zasebnega in poklicnega življenja)
Generacija Z ne želi več jasne meje med delom in zasebnim življenjem, ampak si prizadeva za bolj harmonično integracijo obeh. Namesto da bi delo ločili od prostega časa, si prizadevajo za fleksibilne urnike in delovne pogoje, ki jim omogočajo, da istočasno sledijo svojim osebnim interesom in kariernim ciljem. Ta integracija se odraža v hibridnih načinih dela in uporabi tehnologije.
8. Gig Economy (ekonomija priložnostnih zaposlitev)
Zaradi napredka digitalne tehnologije se mnogi iz generacije Z vključujejo v t. i. gig ekonomijo, kjer delajo na podlagi projektov, kratkoročnih zaposlitev ali samostojnih pogodb. Cenijo svobodo, ki jo takšna oblika dela prinaša, saj jim omogoča, da bolj obvladujejo svoj čas in izbirajo projekte, ki jih zanimajo.
9. Mental Health Days (dnevi za duševno zdravje)
Generacija Z je izjemno ozaveščena o pomembnosti duševnega zdravja in zato pogosto zagovarja prakso "dnevi za duševno zdravje". Gre za dni, ko zaposleni ne vzamejo prostega dne zaradi bolezni, ampak zaradi potrebe po psihični sprostitvi in regeneraciji. Delodajalci, ki podpirajo to prakso, so tej generaciji bolj privlačni.
10. Workplace Activism (aktivizem na delovnem mestu)
Generacija Z se zaveda družbenih problemov in pogosto prevzema vlogo aktivistov tudi na delovnem mestu. Zaposleni zahtevajo od podjetij, da delujejo etično, trajnostno in družbeno odgovorno. To pomeni, da generacija Z ni zgolj pasivna pri opravljanju svojega dela, ampak tudi aktivno sodeluje pri oblikovanju vrednot podjetja, kjer dela.
Povzeto po Kreni zdravo.
