Zakaj nekateri mladi napredujejo dvakrat hitreje od svojih vrstnikov?

Ko pogledate ljudi, ki pri 25 ali 30 letih že vodijo ekipe, dobivajo najbolj zanimive projekte ali pa imajo plačo, o kakršni njihovi vrstniki šele sanjajo, se hitro pojavi vprašanje: kaj delajo drugače?

Marsikdo bi rekel, da gre za srečo, bogate starše ali prava poznanstva. Toda analiza kariernih strokovnjakov in vodilnih kadrovskih svetovalcev kaže nekoliko drugačno sliko. Mladi, ki napredujejo hitreje od povprečja, pogosto nimajo enakega študija, prihajajo iz različnih okolij in delajo v povsem različnih panogah. Kljub temu jih povezuje nekaj presenetljivo podobnih navad.

Po mnenju strokovnjakov, s katerimi so govorili pri Business Insiderju, ter kariernih svetovalcev, ki jih povzema The Guardian, hitro napredujoči mladi praviloma ne čakajo, da jim nekdo pokaže naslednji korak. Aktivno si ga ustvarijo sami.

Veliko zaposlenih na začetku kariere razmišlja predvsem o tem, kako čim bolje opraviti naloge, ki jih dobijo.

Tisti, ki napredujejo najhitreje, pa razmišljajo nekoliko drugače. Zanima jih, kaj bi lahko izboljšali, poenostavili ali razvili. Ne iščejo zgolj navodil, ampak priložnosti.

Kot ugotavlja The Guardian, današnje kariere vse manj sledijo klasičnemu modelu vzpenjanja po karierni lestvici. Napredujejo predvsem posamezniki, ki znajo sami poiskati nove projekte, pridobivati izkušnje in graditi svojo vrednost tudi zunaj formalnih nazivov.

Takšni ljudje pogosto postanejo opazni precej prej kot sodelavci, ki zgolj izpolnjujejo pričakovanja.

Ne gre nujno za ure in ure dodatnega izobraževanja.

Po besedah Aneesha Ramana, direktorja pri LinkedInu, ki ga povzema Business Insider, je ena najpomembnejših navad uspešnih mladih vsakodnevno učenje. To je lahko nova digitalna veščina, razumevanje umetne inteligence, izboljšanje komunikacijskih sposobnosti ali poglobljeno poznavanje panoge, v kateri delajo.

Najhitreje napredujejo tisti, ki se ne zadovoljijo z znanjem, pridobljenim na fakulteti.

V praksi to pomeni, da berejo strokovne vsebine, spremljajo spremembe v svoji industriji, obiskujejo spletna predavanja ali preprosto postavljajo veliko vprašanj ljudem, ki imajo več izkušenj.

Ko delodajalci opisujejo najbolj perspektivne mlade zaposlene, se pogosto ponavlja ena beseda: radovednost.

Radovedni ljudje želijo razumeti, zakaj nekaj deluje tako, kot deluje. Ne zanimajo jih samo njihove naloge, temveč tudi širša slika.

Prav zato hitreje pridobijo znanje, lažje prepoznajo nove priložnosti in pogosto pridejo do rešitev, ki jih drugi ne vidijo.

Po ugotovitvah Guardian Jobs je sposobnost prepoznavanja lastnih znanjskih vrzeli in njihovo aktivno zapolnjevanje ena ključnih sestavin kariernega razvoja.

To je lastnost, ki jo mnogi podcenjujejo.

Nekateri verjamejo, da je za uspeh dovolj strokovno znanje. V resnici pa o novih priložnostih pogosto odločajo tudi odnosi z ljudmi.

Pri Forbesu opozarjajo, da ima vedno več mladih zaradi digitalnega načina komunikacije težave z grajenjem pristnih profesionalnih povezav. Prav zato tisti, ki znajo navezovati stike, iskati mentorje in sodelovati z različnimi ekipami, pridobijo pomembno konkurenčno prednost.

To ne pomeni, da morajo biti glasni ali ekstrovertirani. Pomeni le, da znajo vzpostaviti zaupanje.

Ena največjih napak na začetku kariere je prepričanje, da bo nekdo drug opazil vaš potencial.

Mladi, ki napredujejo hitro, običajno ne čakajo predolgo v vlogah, kjer ne vidijo razvoja. Če ugotovijo, da se ne učijo več ali da ni možnosti za rast, začnejo iskati nove izzive.

Pri The Guardianu ugotavljajo, da je sodobna kariera pogosto bolj podobna vijugasti poti kot ravni lestvi. Napredujejo predvsem tisti, ki so pripravljeni sprejeti spremembe, menjati projekte in včasih tudi smer kariere.

Še ena skupna točka uspešnih mladih je, da razmišljajo dolgoročno.

Zavedajo se, da sodelavci, vodje in poslovni partnerji zelo hitro opazijo, ali je nekdo zanesljiv, spoštljiv in odgovoren.

Vse več kariernih strokovnjakov opozarja, da postaja osebni ugled ena najpomembnejših kariernih prednosti. Tudi pri Business Insiderju poudarjajo pomen gradnje osebne zgodbe, prepoznavnih znanj in profesionalne identitete.

Če bi morali izpostaviti eno samo lastnost, ki povezuje večino mladih ljudi z nadpovprečno hitrim napredovanjem, bi bila to verjetno iniciativa.

Ne čakajo na popolne okoliščine, popolno znanje ali popolno samozavest. Prijavijo se na projekt, postavijo vprašanje, prevzamejo odgovornost ali se lotijo nove veščine, še preden se počutijo povsem pripravljene.

Prav v tem se pogosto skriva največja razlika med tistimi, ki ostanejo na mestu, in tistimi, ki jih čez nekaj let vsi sprašujejo: "Kako ti je uspelo tako hitro napredovati?"

Viri: The Guardian, Business Insider, Guardian Jobs, Forbes