Podjetja v Evropi in svetu v vse večji meri prehajajo na skrajšan delovni čas. Spremembe se dogajajo v praktično vseh panogah: od IT, marketinga, proizvodnje in storitev do tehnoloških in prehrambnih podjetij. Večina strokovnjakov si je enotnih, da so tovrstne spremembe nujne, če želimo ohraniti stabilen gospodarski sistem. V podjetjih, kjer so skrajšan delovni čas že preizkusili, so namreč zaznali večjo produktivnost in motiviranost zaposlenih, manj bolniških odsotnosti in izboljšanje vzdušja med sodelavci. Zaposleni imajo več časa za družino, prijatelje in prostočasne dejavnosti ter so manj izpostavljeni stresu na delovnem mestu, kar vodi v splošno zadovoljstvo, ki se kaže na vseh ravneh življenja. 

Med podjetja, ki ustvarjajo trende in v vse večji meri prehajajo na skrajšan delovni čas, sodi tudi HOFER, ki je že septembra 2020 kot prvi delodajalec na slovenskem trgu oblikoval edinstven zaposlitveni model HOFER (po)polni delovni čas, ki omogoča zaposlitev za polni delovni čas z dogovorjeno krajšo delovno obveznostjo. V praksi to pomeni, da zaposleni dela povprečno 30 ur tedensko, a mu ob tem še vedno pripadajo vse ugodnosti zaposlitve za polni delovni čas. Poseben zaposlitveni model so pri HOFERJU najprej uvedli na področjih prodaje in logistike, letos pa so ga razširili na vse sodelavke in sodelavce, tudi na področju uprave oziroma administracije. 

Več časa za družino in hobije

Pogoj za vključitev v model HOFER (po)polni delovni čas je vsaj dve leti aktivne zaposlitve pri podjetju, kar predstavlja tretjo stopnjo njihovega motivacijskega koncepta. Že ob pridružitvi družini HOFER zaposleni namreč avtomatsko prejme zaposlitev za nedoločen čas, kar predstavlja prvo stopnjo, po prvem letu pa mu začne podjetje plačevati v drugi pokojninski steber, kar je druga stopnja motivacijskega koncepta. Po dveh letih je potem upravičen do krajšega delovnega časa s pripadajočimi ugodnostmi zaposlitve za polni delovni čas. 

Konec leta 2021 je bilo v model HOFER (po)polni delovni čas vključenih že 95 odstotkov vseh sodelavk in sodelavcev iz prodaje in logistike, ki so izpolnjevali pogoj za pridružitev. Ti so nad novim zaposlitvenim modelom navdušeni. "Tedensko delam 10 ur manj, a vseeno imam zaposlitev za polni delovni čas. Tako lahko več časa namenim svoji čivavi in učenju," pravi Sabina iz prodaje, Samel pa dodaja, da za 30 ur dela na teden prejme mesečno vsaj 1.375 evra bruto in zasluži več, kot bi drugje. Ob tem mu ostane več časa za treninge nogometa. Tudi Viviana iz logistike je z novim modelom izjemno zadovoljna, saj je kljub temu, da dela 30 ur na teden, prejela polni regres, Tea iz prodaje pa je vesela, da ima končno več časa za družino in tek: "Ob tem pa mi lepo teče še pokojninska doba."

Manj delovnih ur na teden z vsemi ugodnostmi polnega delovnega časa

Glavne prednosti HOFER (po)polnega delovnega časa so zagotovo krajši delovnik, polna pokojninska doba in nadpovprečno plačilo v panogi. Samo v zadnjih treh letih se je plačilo sodelavk in sodelavcev v trgovinah HOFER zvišalo za več kot 30 odstotkov. To pomeni, da ti, ki so vključeni v nov zaposlitveni model, za četrtino krajši delovnik prejmejo plačilo, ki je skoraj za tretjino višje od zakonsko določene minimalne plače za polni delovni čas. Ob tem vsi zaposleni dobijo regres za polni delovni čas, ki je leta 2022 znašal kar 1.700 EUR, mesečno izplačilo nadur, imajo pa tudi predčasno pravico do dodatnih dni dopusta na delovno dobo. 

Ob vsem naštetem sodelavkam in sodelavcem nudijo številne dodatne HOFER ugodnosti in ukrepe za usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja v okviru certifikata Družini prijazno podjetje. Pri HOFERJU verjamejo, da se ravno zaradi vsega naštetega uvrščajo med privlačnejše zaposlovalce v panogi, o čemer priča zadovoljstvo zaposlenih. Rezultati anonimne ankete namreč kažejo, da je indeks splošnega zadovoljstva v podjetju kar 86-odstoten, kar HOFER Slovenijo uvršča med najbolj uspešne v celotni skupini HOFER.

Spremembe so nujne, a se jih je treba lotiti premišljeno

Slovenska zakonodaja trenutno sicer ne dovoljuje manj kot 36-urnega delovnega tedna, razen v posebnih individualnih dogovorih o krajšem delovnem času, ki sta možna v dveh oblikah: s soglasjem med delavcem in delodajalcem ter v primerih, ko gre za invalidnost, zdravstvene razloge ali starševstvo. Ob tem velja poudariti, da se v teh primerih praviloma sorazmerno znižajo tudi plača, višina regresa in pokojninska doba. Številna podjetja torej v praksi prerazporejajo delovni čas in hkrati posegajo v pravice ter ugodnosti delavcev. A na srečo obstajajo tudi svetle izjeme, kot je HOFER.  

Ob tem velja poudariti, da se implementacija krajšega delovnega časa ne more zgoditi kar čez noč. Gre za proces, pri katerem mora podjetje najprej narediti analizo poslovanja, prepoznati ozka grla, identificirati oddelke, kjer je implementacija možna, predvideti potencialne težave in poiskati ustrezne rešitve, ugotoviti, katera so delovna mesta, ki nimajo ustrezne zamenjave in na katerih delovnih mestih bo treba dodatno zaposlovati. Če podjetje ne prilagodi delovnih procesov, lahko s skrajšanjem delovnika namreč doseže negativne učinke, ki lahko delavce še dodatno obremenijo in izpostavijo stresu. Tega pa si v že tako naelektrenem delovnem okolju zagotovo ne želi nihče. 

Sponzorirana objava