Zaposleni opozarjajo na nov problem v službah

Ko so v podjetjih začeli množično uvajati ChatGPT, Copilot in druga orodja umetne inteligence, je bilo pričakovanje precej jasno. Manj časa za rutinska opravila, manj administracije in več časa za delo, ki zahteva znanje, ustvarjalnost in presojo.

Toda v številnih pisarnah se pojavlja nepričakovan stranski učinek, poročajo tuji mediji. Zaposleni vse pogosteje prejemajo dokumente, poročila, predstavitve in elektronska sporočila, ki na prvi pogled delujejo profesionalno in dovršeno, v resnici pa vsebujejo napake, pomanjkljivosti ali pa jim preprosto manjka ključni kontekst. Namesto da bi umetna inteligenca prihranila čas celotni ekipi, ga pogosto zgolj prerazporedi na nekoga drugega, ki mora vse skupaj pregledati in popraviti.

Za ta pojav se vse pogosteje uporablja izraz "workslop", poroča Harvard Business Review. 

Kot med drugimi poroča BizLife, gre za vsebine, ustvarjene s pomočjo umetne inteligence, ki sicer delujejo uporabne in dokončane, vendar jim manjkajo natančnost, kakovost ali človeški premislek. Takšna vsebina lahko vključuje poročila z napačnimi zaključki, generične elektronske dopise, predstavitve brez bistvenih informacij ali pa dolge dokumente, ki jih mora sodelavec praktično napisati na novo.

Težava torej ni nujno umetna inteligenca sama. Problem nastane, ko zaposleni delo prehitro prepustijo algoritmu, končnega izdelka pa ne preverijo dovolj temeljito.

Obseg problema ni zanemarljiv.

Po raziskavi platforme Zety kar 66 odstotkov zaposlenih porabi do šest ur ali več tedensko za popravljanje napak, ki jih povzročijo nekakovostne vsebine, ustvarjene z umetno inteligenco. Raziskava ugotavlja tudi, da skoraj polovica zaposlenih takšne napake preprosto popravi sama, namesto da bi opozorila na problem.

Posledice se kažejo v večjem stresu, slabši produktivnosti in izgorelosti zaposlenih. Raziskovalci opozarjajo, da gre za nekakšno nevidno delo, ki pogosto ni nikjer evidentirano, vendar zaposlenim vzame precej časa.

Na papirju se lahko zdi, da umetna inteligenca povečuje učinkovitost.

Če zaposleni s pomočjo ChatGPT v desetih minutah pripravi dokument, za katerega bi sicer potreboval uro, je videti bolj produktiven. Toda če mora nato sodelavec dve uri preverjati dejstva, popravljati formulacije in dopolnjevati manjkajoče informacije, podjetje v resnici ni ničesar prihranilo.

Prav na to opozarjajo tudi strokovnjaki revije Forbes. Po njihovem mnenju bi morala umetna inteligenca ljudem sprostiti čas za razmišljanje, ne pa nadomestiti samega razmišljanja. Nevarnost nastane takrat, ko zaposleni AI uporabi kot bližnjico namesto kot pomoč.

Dodaten problem nastane, kadar nekakovostne AI vsebine prihajajo od nadrejenih.

Druga raziskava podjetja Zety med ameriškimi zaposlenimi je pokazala, da je 55 odstotkov vprašanih že prejelo vsebino tipa "workslop" od managerja ali neposredno nadrejenega. Kar 85 odstotkov sodelujočih pa je odgovorilo, da bi jim takšna izkušnja zmanjšala zaupanje v vodstvo podjetja.

Razlog je precej preprost. Zaposleni od vodje pričakujejo strokovno presojo, konkretne povratne informacije in osebno mnenje. Če namesto tega prejmejo generičen odgovor, ustvarjen z umetno inteligenco, lahko dobijo občutek, da njihovega dela nihče ni zares pregledal.

Strokovnjaki menijo, da je eden glavnih razlogov za širjenje workslopa pomanjkanje jasnih smernic.

Po podatkih raziskave Zety kar četrtina zaposlenih ni prejela nikakršnega usposabljanja za uporabo umetne inteligence pri delu, le približno tretjina pa je dobila podrobnejše izobraževanje in podporo. Zaposleni zato kot glavni rešitvi navajajo jasnejša pravila kakovosti in boljše usposabljanje za uporabo AI orodij.

Tudi analitiki portala HR Dive opozarjajo, da številna podjetja trenutno dajejo prednost hitrosti pred kakovostjo, kar dolgoročno povečuje količino popravkov in dodatnega dela.

V zadnjih letih se veliko govori o tem, kako napisati čim boljši prompt za ChatGPT. A vse več strokovnjakov opozarja, da bo v prihodnosti morda še pomembnejša druga sposobnost: vedeti, kdaj umetne inteligence sploh ne uporabiti.

AI je lahko izjemno koristna pri zapisnikih sestankov, prvih osnutkih dokumentov, povzemanju podatkov in avtomatizaciji ponavljajočih se opravil. Kadar pa gre za sprejemanje pomembnih odločitev, ocenjevanje zaposlenih, pripravo strateških dokumentov ali občutljivo komunikacijo, človeška presoja ostaja nepogrešljiva.

Vprašanje zato ni več samo: "Ali je umetna inteligenca to opravila namesto mene?"

Veliko pomembnejše postaja: "Ali bi brez zadržkov pod ta izdelek podpisal svoje ime?"

Če je odgovor ne, delo verjetno še ni končano.

Viri: BizLife, Harvard Business Review, Zety, Forbes, HR Dive