Ali Nemci res delajo premalo? Nova razkritja ekonomistov kažejo, zakaj je država pred delovnim prelomom

Nemčija si te dni zastavlja vprašanje, ki deli vlado, gospodarstvo in javnost: Zakaj delamo tako malo – in ali bi morali delati več? V času, ko se država sooča z izgubo sedmih milijonov delavcev, rekordnim deležem dela s krajšim delovnim časom in sistemom, ki pogosto kaznuje dodatne ure, strokovnjaki opozarjajo na neprijetno resnico: težava niso "leni Nemci", ampak napačne spodbude in zastareli modeli dela.

Izjave politikov o "leni generaciji, ki hoče preveč prostega časa", so sprožile burne odzive, hkrati pa so ekonomisti opozorili, da je problem veliko globlji od omenjenih stereotipov.

Člani CDU poudarjajo, da je za pospešitev gospodarske rasti potreben temeljit poseg v trg dela, medtem ko ekonomisti opozarjajo predvsem na demografijo: Nemčija bo v naslednjih 15 letih izgubila približno sedem milijonov delavcev, če se trendi ne spremenijo. To je eden ključnih poudarkov, ki jih navaja Enzo Weber z Inštituta za raziskave zaposlovanja (IAB), poroča spletna stran DW.

Weber pojasnjuje, da delovne ure res treba povečati, a opozarja na ključno nevarnost: politika ne sme ljudem predpisovati, koliko naj delajo. Namesto ukazovanja je treba ustvariti sistem spodbud, ki bodo ljudi motivirale, da delajo več – če to želijo. Nekateri pač ne želijo. Spoznajte Nemca, ki že 20 let uživa na socialni podpori in trdi, da je preveč kvalificiran za delo! Njegova pričakovanja glede plače vas bodo presenetila. Je samozavest ovira ali motivacija za iskanje dela?

Dominik Groll iz Kielskega inštituta za svetovno gospodarstvo opozarja, da se bo z upokojitvijo generacije baby boom dramatično zmanjšalo število delovno aktivnega prebivalstva, medtem ko bo povpraševanje ostalo enako. Posledica: nižji življenjski standard, če se nič ne spremeni.

Po podatkih OECD se je povprečno število delovnih ur na zaposlenega v Nemčiji v zadnjih dveh desetletjih močno zmanjšalo. A to ni zato, ker bi Nemci delali manj iz udobja – temveč zato, ker je na trg dela vstopilo ogromno žensk, starejših delavcev in študentov, ki pogosto ne delajo s polnim delovnim časom.

Robert Grundke iz OECD dodaja, da so ti novi delavci vstopili na trg dela večinoma z delom s krajšim časom, kar je samodejno znižalo povprečje delovnih ur.

Enzo Weber poudarja, da je bila v tretjem četrtletju 2025 stopnja dela s krajšim delovnim časom že več kot 40 odstotkov.

V javnosti kroži vse več predlogov, od ukinitve državnih praznikov do zmanjšanja pravice do bolniške prek telefona oz. brez pregleda pri zdravniku, pa celo omejitve pravice do dela s krajšim časom.

Toda Weber opozarja, da so te ideje pogosto neučinkovite ali celo škodljive.

Na primer:

- ukinitev maksimalnega dnevnega delovnega časa bi sicer prinesla več fleksibilnosti, a bi ogrozila zdravje,

- zmanjšanje plačila bolniške bi morda zmanjšalo odsotnosti, a hkrati povečalo tveganje okužb – ker bi ljudje prihajali v službo bolni.

Groll pa dodaja, da pozivi k več delu ne bodo spremenili veliko. Enkratno povečanje delovnih ur za en odstotek ustvari le enkratni dvig proizvodnje – dolgoročno pa se rast ne spremeni. Rešitev so inovacije in produktivnost, ne zgolj več ur.

Groll jasno pove: dokler je razmerje med več delovnimi urami in nižjim neto zaslužkom nelogično, ljudje ne bodo delali več.

Največji problem so visoki davki in prispevki.

Ko delavec poveča prihodke, se mu:

- zvišajo davčne stopnje,

- znižajo socialni prejemki,

kar pomeni, da del dodatnega zaslužka izgine. Znano, kajne?

Weber zato poziva k reformi davčnega sistema in socialnih transferjev. Po njegovih ocenah bi že en ukrep – vključitev dodatnih zaslužkov v osnovni dohodek z 30-odstotnim odbitkom – ustvaril več sto tisoč novih delovnih mest.

Grundke iz OECD podpira zmanjšanje mejne davčne stopnje za nižje in srednje dohodke ter predlaga odpravo davčnih oprostitev, ki privilegirajo premožnejše.

OECD poudarja, da trenutni sistem diskriminira tiste, ki želijo delati več. Minijobi oz. minidela, skupna obdavčitev parov in model, v katerem je lahko zakonec "sozavarovan" brez prispevkov, vse to zmanjšuje motivacijo za polni delovni čas.

Groll opozarja na absurd: če človek zasluži le malo nad pragom minizaposlitve, lahko zaradi odvzetih socialnih ugodnosti včasih prejme nižji neto dohodek kot prej.

Nemčija ima najstarejšo delovno aktivno populacijo v EU. OECD in IAB zato opozarjata, da je izjemno pomembno ustvariti pogoje, v katerih bodo starejši lahko delali dlje.

Med predlogi:

- ukinitev upokojitve pri 63 letih brez odbitkov,

- vezava upokojitvene starosti na pričakovano življenjsko dobo,

- 0,5-odstotni mesečni bonus za nadaljnje delo po izpolnitvi pogojev,

- več vlaganja v prekvalifikacijo in boljše delovne pogoje.

Strokovnjaki se strinjajo:

Nemci ne delajo premalo zato, ker bi bili "len narod".

Ljudje delajo racionalno – sistem pa je neracionalen.

Da bi Nemčija ohranila gospodarsko moč, bo morala reformirati:

- davke,

- socialne transferje,

- pokojninski sistem,

- mini-zaposlitve,

- spodbude za polni delovni čas,

- pogoje za starejše in starše,

- delovne modele v digitalni ekonomiji.

Šele kombinacija vseh teh ukrepov lahko zagotovi, da bo država nadomestila manko več milijonov delavcev in preprečila upad gospodarske rasti.

Vir: DW

Novice za vas: